Bo Juncker prvi in zadnji spitzenkandidat?

Države članice spet negotove, ali bi privolile v sistem izbora šefa evropske komisije z zadnjih evropskih volitev.

Objavljeno
06. februar 2018 14.53
Peter Žerjavič, Strasbourg
Peter Žerjavič, Strasbourg
Strasbourg - Čeprav je do evropskih volitev še več kot leto dni, že poteka bitka­ za ­naslednika Jean-Clauda Junckerja.­ Izkušeni Luksemburžan ­namreč nima več interesa, da bi se potegoval za še en mandat na čelu evropske komisije.

Žgoče vprašanje postaja, ali bo na volitvah spet veljal sistem »spitzen­kandidatov« političnih skupin, kot je bil prvič vpeljan leta 2014. Tak sistem zagotavlja vodilnemu kandidatu skupine, ki zmaga na volitvah, položaj predsednika evropske komisije. Najglasnejši zagovorniki tega sistema so v evropskem parlamentu. Pred zadnjimi volitvami so ga vsilili državam članicam, ki so prej vedno imele glavno besedo pri izbiri pravega kandidata in ga nato le predložile v potrditev poslancem. Pričakovanje, da bodo spitzenkandidati postali samoumeven sistem, se ni izpolnilo.

Dvomi o smotrnosti sistema

Že po volitvah se je kar nekaj voditeljev članic postavilo po robu izboru Junckerja, spitzenkandidata Evropske ljudske stranke (ELS), ki je zmagala na volitvah. Med najglasnejšimi nasprotniki je bil tedanji britanski premier David Cameron. Tudi kanclerka Angela Merkel je imela precejšnje pomisleke o smotrnosti tega sistema. Na koncu so voditelji članic le privolili v rešitev in predlagali Junckerja. Cameronu je pri glasovanju stal ob strani le madžarski premier Viktor Orbán. Kljub temu se je v prihodnjih letih v razpravah med članicami govorilo o zlorabi v režiji evropskega parlamenta.

Pred volitvami prihodnje leto akterji že gredo na okope. Voditelji članice bodo na neuradnem vrhu EU 23. februarja med drugim razpravljali o izboru ljudi na vodilne položaje v EU. Dvomljivcev spet ne primanjkuje. Med njimi so francoski predsednik Emmanuel Macron, višegrajska četverica in Nizozemska. Po pogodbi o EU evropski svet ob upoštevanju volitev predlaga kandidata za predsednika evropskega parlamenta. Nedvoumne obveznosti, da bi izbor moral temeljiti na sistemu spitzenkandidatov ali čem podobnem, ni.

Bo Michel Barnier iz Evropske ljudske stranke, glavni evropski pogajalec za brexit, novi predsednik evropske komisije? Foto: Francois Lenoir/Reuters

V evropskem parlamentu ne nameravajo popustiti. Danes bodo na zasedanju v Strasbourgu izglasovali, da bi morale evropske strankarske družine na volitve s spitzenkandidati. Tako da bi državljani imeli izbiro, koga izvoliti na položaj predsednika evropske komisije. Njihov argument je, da tak sistem zagotavlja institucionalno ravnotežje med neposredno izvoljenim evropskim parlamentom in evropskim svetom, ki ga sestavljajo voditelji držav članic. Poleg tega so poudarili okrepitev politične legitimnosti institucij.

Odkrito žuganje

Še več, parlamentarci so odkrito zažugali, da bi evropski svet tvegal, da njegov kandidat za predsednika evropske komisije ne bo dobil dovolj glasov v parlamentu, če ne bodo delovali po sistemu spitzenkandidatov. O tem, kdo bi lahko bil kandidat, se širijo številne govorice. Za enega od resnih kandidatov v okviru ELS velja Francoz Michel Barnier, glavni evropski pogajalec za brexit. Velika uganka je, kaj bo naredil Emmanuel Macron, ki se še ni priključil nobeni uveljavljeni skupini. Nekdaj je bil socialist, liberalci (ALDE) bi ga sprejeli z odprtimi rokami, razmišljal je svojem vseevropskem gibanju.

Poleg tega si evropski parlamentarci želijo, da komisarjem, ki gredo na evropske volitve, ne bi bilo treba zamrzniti svoje funkcije. Druga sistemska rešitev je želja parlamentarcev o vpeljavi nadnacionalne volilne liste za del poslancev. S tem si želijo vsaj nekaj od 73 sedežev, ki se bodo sprostili z brexitom, nameniti takšnim listam. Sicer bi bilo 27 »britanskih« sedežev namenjenih 14 članicam, ki so bile neenakopravno zastopane. Preostanek, 46 sedežev, je načrtovan za rezervo - za prihodnje širitve in čeznacionalne liste. Odločitev je v rokah članic.