Juncker naj bi začel krmariti arbitražno barko

Dejavnejše sodelovanje Bruslja naj bi bila posledica zagrebške košarice Fransu Timmermansu.

tor, 09.01.2018, 16:48; spremenjen: 18:25
Hrvaška zunanja ministrica Marija Pejčinović Burić je danes pozdravila izjavo Jean-Clauda Junckerja ob ponedeljkovem srečanju s slovenskim predsednikom Borutom Pahorjem, da je spor o meji predvsem dvostransko vprašanje. RTL televizija je neuradno poročala, da je Zagreb pripravljen priznati večji del arbitražne sodbe. STA

Bruselj – Slovensko-hrvaška arbitražna nesoglasja vstopajo v novo fazo, v kateri naj bi na koncu večjo vlogo vendarle imela evropska komisija.

Po navedbah visokih slovenskih virov naj bi predsednik evropske komisija Jean-Claude Juncker že do konca meseca povabil oba premiera, Mira Cerarja in Andreja Plenkovića, na pogovore v Bruselj. Tema pogovorov naj bi bilo zgolj izvajanje arbitražne razsodbe in nikakor ne iskanje neke srednje poti.

Večje vključevanje Junckerja v zadevo naj bi bila posledica neuspeha misije prvega podpredsednika Fransa Timmermansa, ki je od Junckerja dobil nalogo za posredovanje, in bi po prvotnih načrtih že do konca lanskega leta moral obiskati obe glavni mesti.

Viri sicer trdijo, da je Timmermans v Zagrebu »dobil košarico«, saj je bila njegova posredniška misija zavrnjena. Tako prvemu podpredsedniku, ki se v ukvarja z najtršimi orehi v EU, kakršno je Poljska, ni uspelo v obe državi niti na misijo ugotavljanja dejstev.

To, da se hrvaška ni hotela pogovarjati s Timmermansom, je menda v evropski komisiji vzbudilo precej nelagodja. Viri zatrjujejo, da bi Juncker moral vztrajati pri sklicu sestanka, četudi bi iz Zagreba prihajala znamenja, da se nočejo pogovarjati o implementaciji arbitraže.

Po slovenski logiki Juncker sicer ne bi smel odlašati z resnejšimi prizadevanji za uveljavitev razsodbe, saj utegnejo incidenti uiti nadzoru in še bolj zapleti položaj.

Pismo za evropsko komisijo z dokumentacijo o incidentih

Poleg tega namerava Slovenija v primeru neugodnega razvoja dogodkov pripraviti pismo za evropsko komisijo, ki bo nekakšen začetek tožbe Hrvaške pred sodiščem EU v skladu z 259. členom pogodbe o delovanju Unije.

V njem naj bi navedli pravne razloge za sprožitev postopka, predvsem hrvaško kršenje prava EU in lastne pristopne pogodbe. K temu naj bi bila priložena še dokumentacija o incidentih.

Izvajanje arbitražne razsodbe je bila sicer osrednja tema pogovorov predsednika Boruta Pahorja z vodilnimi predstavniki Unije. V njih je poudarjal odgovornost EU za zadevo in pozival k večji vlogi njenih institucij pri doseganju rešitve z izvajanjem razsodbe.

Danes se je pogovarjal še z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltebergom, a arbitražno vprašanje sploh ni bila tema pogovorov, saj Pahor ni hotel, da bi se o njem razpravljalo na zavezništvu, ki ima predvsem vojaško dimenzijo.

Pahor ima sicer številne izkušnje s slovensko-hrvaškim vprašanjem, saj je bil konec prejšnjega desetletja predsednik vlade, ko je bil sklenjen arbitražni sporazum. Tudi bruseljskim sogovornikom se je predstavljal kot zagovornik dialoga in čim boljših odnosov s Hrvaško. Med drugimi bo hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović v soboto med gosti svečanega kosila ob začetku njegovega drugega mandata.

Ob koncu obiska je primerjal položaj z letom 2009, ko je bil sklenjen arbitražni sporazum. Napovedal je, »da nas čaka še nekoliko daljša pot o uresničitve sodbe, kot bi si kdo želel«. Za Slovenijo naj bi bilo ključno, da ne izgubi podpore mednarodne skupnosti glede tega, da je vprašanje meje z arbitražno razsodbo že rešeno.

Kršitev pristopne pogodbe

»Sogovornike sem znova spomnil, da Hrvaška ne krši le arbitražnega sporazuma in prava EU, ampak tudi pristopno pogodbo,« je pojasnil. To da bi utegnil biti temelj za tožbo. Povedal je še, da sta ga predsednik evropskega sveta Donald Tusk in Juncker videla kot človeka, ki ima izkušnje tako v sporih kot rešitvah s Hrvaško. Tako da je lahko »trmast in prožen v okviru slovenskega interesa«.

Obema je »položil na dušo, da se čas izteka«. Še enkrat je pojasnil, da je ponudil nekaj pogledov, kaj bi evropska komisija lahko naredila, a ni hotel biti konkreten. Omenil pa je, da je bil pogovor z Junckerjem vsebinski, zahteven in mestoma tudi strasten.

Pahor sicer ocenjuje, da je v primerjavi s položajem leta 2009 temeljna razlika. Tedaj sta imeli vsaka stran svoj argumente. Zdaj pa: »Slovenija ima arbitražno odločbo, Hrvaška pa nič drugega kot obveznost, da jo mora spoštovati«.

Prijavi sovražni govor