Tiskane izdaje
Ljubljana – Napoved nemške kanclerke Angele Merkel o skupnih prizadevanjih Nemčije in Turčije, da bi v boj proti tihotapcem ljudi v Egejskem morju aktivneje vključili tudi Nato, je po besedah obramboslovca Klemena Grošlja mogoče razumeti kot krinko Turčije, ki bi se preprečevanja begunskega vala lotila pod zastavo Nata: »Gre za način vezane trgovine.«
Nemčija in Turčija se za skupno patruljiranje v Egejskem morju že zavzemata s podporo agencije Evropske unije za varovanje zunanjih meja Frontex, na jutrišnjem zasedanju obrambnih ministrov zveze Nato, ki se bo v Bruslju končalo v četrtek, pa bodo govorili tudi o vprašanju, ali bo v prihodnje pri obračunavanju s tihotapci ljudi sodelovalo tudi severnoatlantsko zavezništvo. Na slovenskem ministrstvu za obrambo so po tem, ko so natančno pregledali urnik zasedanja ministrov, sporočili, da tega, kar je napovedovala Merklova, ni na dnevnem redu oziroma bodo ministri o nemško-turškem pozivu, če sploh bodo, najverjetneje govorili pod točko razno.
Zaostrovanje z Rusijo
Nemška kanclerka Angela Merkel in turški premier Ahmet Davutoğlu sta se o tem menda že dogovorila v Ankari. A pomembno je vprašanje, kaj naj bi vojaška zveza sploh počela v begunski krizi, ki je prvenstveno humanitarno, ne vojaško vprašanje. Toda Evropa, ki nima nobenega skupnega načrta, je očitno pripravljena poskusiti z vsem. Tudi z novim zaostrovanjem odnosov s Putinovo Rusijo, ki jo je Merklova v Ankari obtožila bombardiranja civilnih ciljev, zaradi česar iz Sirije menda beži veliko več beguncev, kot bi jih sicer. Putinova Rusija bi bila zato edina, ki v sirski krizi ne spoštuje resolucije Združenih narodov in ki med vsemi v »svetovnem« letalskem spopadu z Islamsko državo vpletenimi državami menda bombardira zgolj »svoje« cilje, ne pa tistih, ki bi jih morala po mnenju »zaveznikov« iz nasprotnega tabora.
Več lahko preberete že danes po 22. uri v večernem Delu, ki ga dobite v naši spletni aplikaciji za IOS in Android, oziroma jutri zjutraj v časopisu.
