Tiskane izdaje
Berlin − Nemčija bo že to soboto začela uveljavljati novo zakonodajo o azilu, poročajo pri medijski zvezi Redaktionsnetzwerk Deutschland. Oba domova parlamenta sta jo sprejela že prejšnji teden, a so jo prej načrtovali za prvi november. Gigantske množice ljudi, ki se skozi Slovenijo in drugod pomikajo proti osrednji evropski državi, pa Berlin morda silijo k hitrejšemu ukrepanju. Zakonodaja predvideva hitrejšo integracijo tistih, ki smejo ostati, vse druge pa nameravajo veliko hitreje kot doslej poslati nazaj domov ali v varne države, v katere so najprej prispeli.
Med te zdaj poleg vseh držav EU, skozi katere se begunci prebijajo v Nemčijo, spadajo tudi vse države Zahodnega Balkana. Zaradi ruskega bombardiranja sirskih območij, s katerih že zdaj v Evropo prihaja največ beguncev, pa po prepričanju poznavalcev ti ukrepi niti približno ne bodo zadostovali.
Na nemško pobudo se zato pod okriljem EU v nedeljo v Bruslju srečujejo visoki predstavniki Nemčije, Avstrije, Bolgarije, Hrvaške, Grčije, Madžarske, Romunije, Slovenije in Makedonije ter Srbije in po poročilih ponavadi dobro obveščenega časopisa Bild se bo nemška diplomacija zavzemala za skupne evropske standarde za hitro registracijo in morebitno vračanje in gradnjo zatočišč v Turčiji, na tako imenovani balkanski begunski poti v Berlinu pa naj bi predlagali tudi evropske enote za hitro posredovanje.
Tudi na Švedskem zaostrujejo zakonodajo
Med državami, kamor so namenjeni begunci, je tudi Švedska, ki samo letos pričakuje 190.000 novih prošenj za azil. Tudi tamkajšnja vlada je z več opozicijskimi strankami dosegla dogovor o zaostritvi azilne politike. Podobno kot Nemčija, tudi na Švedskem načrtujejo hitrejše vračanje ljudi, ki niso upravičeni do azila, hitrejši postopek obravnave prošenj in uvedbo dovoljenj za bivanje za določen čas. Dogovora o uvedbi začasnega nazora na mejah niso dosegli.
