Tiskane izdaje
Pri članih papeške akademije znanosti se je papež vpletel v razpravo o stvarjenju sveta in o izvoru človekovega življenja, pri tem pa nekatere navzoče osupnil z mislijo, da teorija o velikem poku ni v nasprotju z vlogo božjega stvarnika. Nasprotno, veliki pok je zahteval Boga, da se je lahko zgodila stvaritev človeka. Bog je ustvaril človeka in mu omogočil, da se je razvijal naprej.
Ko v Genezi beremo o stvarjenju, je rekel papež, tvegamo, da si bomo Boga predstavljali kot čarodeja, ki s čarobno paličico samo zamahne in že se vse zgodi, kakor hoče on. Temu pa ni tako, je opomnil papež Bergoglio. O velikem poku in o svarjenju je Bergoglio spregovoril ob odkritju kipa, posvečenega svojemu predhodniku, sedanjemu zaslužnemu papežu Benediktu XVI., o katerem se je vsaj zdelo, da nasprotuje vsakršnemu priznanju evolucije, komentirajo rimski analitiki.
Še malo bolj kontradiktorno za del vatikanske strokovne javnosti prelatov pa je bilo papeževo govorjenje na srečanju kmetov brez zemlje, ljudi brez dela, brezdomcev in drugih iz katoliških ljudskih gibanj. Zanje je pripravil tudi dokument, ki ga vatikanisti že imenujejo »prava mala papeška okrožnica«, novodobna enciklika o cerkveni socialni doktrini. Svoje misli o enakosti vseh ljudi na svetu in nasprotovanju grabljenju denarja je napisal na šestih straneh, to besedilo pa so udeleženci svetovnega srečanja revežev sprejeli kot vodilo za svoje prihodnje boje.
Papež Frančišek je prisrčno srečal s predstavniki kmetov brez zemlje, brezposelnih, uličnih prodajalcev in cartoneros, stanovalcev bednih naselij iz kartona, kakor jih pozna njegova domovina Argentina. Govoril je špansko, saj je največ nezadovoljnih revežev prišlo prav iz Latinske Amerike, ki velja za najbolj katoliško med vsemi celinami.
Papež se je zelo odločno lotil pojava, ki mu pravi »globalizacija brezbrižnosti«, okrcal je nosilce »kulture odmetavanja ljudi na smetišča«. Mimogrede je odgovoril tudi tistim, ki so ga zadnje čase označili za levičarja. To je bilo, pravijo vatikanisti, namenjeno predvsem ameriškim škofom, ki so se papeževih analiz o revščini in o enakosti vseh ljudi zadnje čase lotili posebej ostro, pridružili pa so se jim tudi nekateri drugi visoki cerkveni dostojanstveniki.
»Kadar spregovorim o revežih, brezposelnih in brezdomcih, se nekaterim zazdi, da morajo oznaniti svetu, kako je papež kar naenkrat postal komunist. Pozabljajo, da govorim o Kristusovem evangeliju, ljubezen do revežev je središče evangelija,« pojasnjuje.
Naslov srečanja ljudskih gibanj je bilo Zemlja, streha in delo, to pa je bilo nekoč tudi geslo brazilskega škofa Helderja Camare in izničenega gibanja teologije osvoboditve, ki so ga v Rimu sedemdesetih let razumeli kot del hladne vojne.
Škandal svetovnih razsežnosti je, je rekel papež, da milijoni ljudi umirajo od lakote, finančni špekulanti pa postavljajo cene hrane, kakor če bi šlo za katero koli prodajno blago. Vsaka družina na tem svetu si zasluži streho nad glavo. Na tem pokvarjenem svetu pa ljudem brez strehe rečejo ljudje brez stalnega bivališča, to je pravi zločin. Kdor nima dela, mu je odvzeto dostojanstvo, je še opomnil papež in ošvrknil razvito Evropo, da je preprosto izničila cele generacije mladih ljudi samo zato, da bi ohranila nekakšno gospodarsko ravnovesje. O teh temah bo papež čez štiri tedne spregovoril v evropskem parlamentu, so napovedali v Vatikanu.
Samomor
