Bolj jasni in ostri toni iz Slovaške

Bratislava – »Majhna država v času velikih težav,« je slovaški premier Robert Fico komentiral položaj svoje države ob začetku njenega prvega polletnega predsedovanja Evropski uniji.

Položaj slovaškega predsedstva bo poseben, saj se bodo morali ukvarjati z izstopom ene od članic. Zaradi referenduma na Otoku in vrha EU so program predsedovanja sprejeli šele včeraj. Tudi novosti bodo. Tako bo v Bratislavi sredi septembra vrh voditeljev 27 članic, brez Velike Britanije. »O prihodnosti EU ne morejo razpravljati le dve, tri ali šest (ustanovnih) članic,« je v pogovoru s skupino bruseljskih dopisnikov v svojem uradu povedal Fico. Koristno se mu zdi, da vrh ne bo v Bruslju, ki da ima po Evropi negativno podobo.

Med predsedovanjem se namerava Slovaška osredotočiti na pozitivne strani EU. Neuspešna komunikacija je po njegovem mnenju eden od vzrokov za položaj, v katerem se je znašla Evropa. Priznal je, da so politiki med odgovornimi zanj. »Sam sem iz generacije, ki se še spomni zaprtih meja. Mladi obravnavajo schengen kot samoumeven in ga ne povezujejo z EU,« je prepričan Fico. Sicer nočejo razglašati velikih pričakovanj, češ, raje smo realistični.

Slovaška se bo ukvarjala tudi s klasičnimi temami, ki spremljajo vsako predsedstvo, denimo energetska unija ali digitalni notranji trg, tudi trgovinski sporazumi bodo na dnevnem redu. Po novem se resno zapleta pri prostotrgovinskem sporazumu s Kanado (Ceta), saj je evropska komisija prepričana, da zadošča njegova ratifikacija v evropskem parlamentu, parlamenti članic pa o njem ne bi odločali, ker da ne posega v njihovo pristojnost. Kot članica območja evra si bo Slovaška prizadevala za utrjevanje tega sporazuma.

Črna ovca

Fico je po politični pripadnosti socialdemokrat, a znotraj svoje strankarske družine pri vprašanjih migracij in obravnavi islama v Evropi izstopa. Pred kratkim je dvignil veliko prahu z izjavo, da v njegovi državi ni prostora za islam. Na Slovaškem opozarjajo, da v številnih članicah nasprotujejo migracijski politiki, kakršno snuje evropska komisija. Fico je zagovornik trde roke pri begunskem vprašanju in je zavračal kvote za delitev bremen med članicami. Opozoril je, da po javnomnenjskih raziskavah večina Evropejcev nasprotuje migracijski politiki EU. Tudi predlogi evropske komisije za reformo dublinskega sistema, po katerih bi prosilce za azil bolj samodejno premeščali iz vstopnih držav po članicah, po njegovem nimajo podpore večine članic. Med predsedovanjem bodo najbrž bolj zadržani in bodo imeli bolj vlogo posrednika med različnimi stališči. Slovaški cilj je vzdržna migracijska in azilna politika.

Med temami je začetek delovanja skupne, evropske obalne straže, ki bo zagotavljala učinkovitejši nadzor zunanje meje Unije. Boljši nadzor meje je ključen za delovanje schengna. Pod slovaškim predsedstvom naj bi politično odločitev o njeni ustanovitvi že začeli uresničevati v praksi.