Bosanske entitete nimajo pravice do odcepitve

V Sarajevu ocenjujejo referendum o dnevu državnosti kot poskusni balon za odcepitev RS. Proti referendumu se je izrekel tudi svet, ki skrbi za izvajanje daytonskega sporazuma v BiH, končna odločitev pa je v rokah visokega predstavnika OHR Valentina Inzka.

Srbski premier Aleksandar Vučić je pred včerajšnjim srečanjem z vodstvom Republike srbske (RS) izjavil, da ne vidi pravega smisla, ker je oblast v RS sprejela odločitev že vnaprej. Kljub temu jih je sprejel skupaj s predsednikom Tomislavom Nikolićem, da lahko Beograd prepriča Banjaluko, naj odstopi od napovedanega referenduma, pa so prepričani tako v BiH in regiji kot v mednarodni skupnosti. Vučić in Nikolić nista podprla razpisa referenduma, vendar tudi nista hotela vplivati na stališča voditeljev RS, ker ne glede na razlike v pogledih podpirata srbski narod RS.

Oblast v RS je razpisala referendum, na katerem naj bi se volivci že 25. septembra izrekli za ali proti razglasitvi 9. januarja za Dan republike. Gre za 9. januar 1992, ko so bosanski Srbi razglasili RS kot odgovor na razglasitev neodvisnosti BiH, ki so ji nasprotovali. Ustavno sodišče BiH je odločitev o razpisu referenduma razglasilo za neustavno, v RS zavračajo pozive, naj ne izpeljejo referenduma, Valentin Inzko pa lahko zahteva njegovo prepoved. V Sarajevu pričakujejo, da se bo Inzko odločil, ali bo varoval mir ali pa zapustil BiH.

Svet za implementacijo miru v BiH (Peace Implementation Council – PIC) je pozval oblast v RS, naj se odreče referendumu, v katerem vidijo dejavnik destabilizacije BiH. Kot je še opozoril PIC, sta predsednik RS in skupščina RS večkrat zavrnila pristojnost državnih pravosodnih institucij v BiH, kar je nesprejemljivo. Svet je sklenil s svarilom, da ne bo dopustil kršitve daytonskega sporazuma in sprememb zemljevida BiH, ker je BiH enotna suverena država, ki je sestavljena iz dveh entitet, brez pravice do odcepitve.

Rusija je imela kot članica PIC ločeno mnenje o referendumu, ker da PIC ni upošteval celovitih razmer v BiH in ker je v izjavi le grozil in obsojal, namesto da bi pozival k dialogu, PIC pa ni razpravljal o bonskih pristojnostih visokega predstavnika OHR. Bakir Izetbegović, predsedujoči predsedstva BiH, je opozoril, da Moskva podpira politično avanturo, ki postavlja pod vprašaj institucije, vzpostavljene z daytonskim mirovnim sporazumom, škodo pa povzroča tako BiH, RS in regiji kot tudi Rusiji.

Predsednik RS je izjavil, da odločitev PIC nima pomena, predsednica vlade RS Željka Cvijanović pa je zagotovila, da ne želijo spreminjati meja. Milorad Dodik je še poudaril, da Srbija podpira tako daytonski sporazum in ozemeljsko celovitost BiH kot tudi pristojnosti RS. Zagotovil je, da se bo oblast v RS gibala v tem okviru, srbska vlada pa se o referendumu še ni jasno izrekla. Dodik je pozval Bošnjake in Hrvate, naj skupaj z njimi sedejo za mizo in začnejo od začetka, glede na dejstvo, da mednarodna skupnost ni rešila nobenega problema v BiH.

Grožnja celovitosti in suverenosti BiH

V nasprotju z njim je hrvaški član predsedstva BiH Dragan Čović prepričan, da je odločitev PIC pravilna, predsedujoči svetu ministrov BiH Denis Zvizdić pa je ocenil, da je PIC prepoznal, da ima BiH veliko pomembnejše probleme od referenduma v RS. Da pomoč od zunaj ni rešila problemov BiH, ki je prepuščena sama sebi, menijo tudi številni analitiki.

Srbski državni vrh se je sestal tik pred srečanjem s predstavniki Srbov iz BiH, vodja srbske diplomacije Ivica Dačić pa je sporočil, da so sprejeli vse potrebne ukrepe za zavarovanje nacionalnih in državnih interesov in da so zainteresirani za ohranitev varnosti in miru v regiji. Policijski minister Nebojša Stefanović je poudaril, da stabilnost Srbije zaradi morebitnega referenduma v RS ni ogrožena. Vučić je pred srečanjem s političnimi voditelji Srbov v BiH izrazil obžalovanje, ker so se odločili že vnaprej in svoja stališča posredovali javnosti. V tej zvezi je še poudaril, da ne mara lahkih in popularnih rešitev, čeprav navdušujejo ljudi.

Prvak gibanja Dveri Boško Obradović je pozval srbskega predsednika in premiera, naj javno podpreta referendum in naj ne delujeta v funkciji izsiljevanja oblasti RS, ki naj se upre morebitnim pritiskom beograjskih oblastnikov. Po njegovem je skupni cilj nasprotnikov referenduma ukinitev in uničenje RS. Vodja hrvaške diplomacije Miro Kovač je menil, da napredovanje BiH k EU ni kompatibilno z referendumi o samostojnosti, Hrvaška pa želi, kot podpisnica daytonskega sporazuma, da se BiH ohrani kot država. Zagreb pričakuje od Beograda, da bo Banjaluko odvrnil od referenduma. Proti je še predsednik HDZ Andrej Plenković, ker referendum predstavlja grožnjo celovitosti in suverenosti BiH.