Tiskane izdaje
New York, Haag − Glavni tožilec Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY) Serge Brammertz je v govoru pred varnostnim svetom Združenih narodov izrazil pričakovanje, da bo haaško sodišče še letos izreklo prvostopenjski sodbi nekdanjemu političnemu voditelju bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću in vodji srbskih radikalcev Vojislavu Šešlju.
Brammertz je ob predstavitvi poročila tožilstva o napredku pri izpolnjevanju strategije dokončanja dela haaškega sodišča za obdobje od 16. novembra lani do 15. maja pojasnil, da v Haagu trenutno potekajo štirje prvostopenjski postopki − poleg zgoraj omenjenih postopkov proti Karadžiću in Šešlju še postopek proti nekdanjemu poveljniku vojske Republike srbske, generalu Ratku Maldiću, in postopek proti nekdanjemu vojaškemu vodji Srbov na Hrvaškem Goranu Hadžiću − in trije pritožbeni postopki: primeri Stanišić in Simatović, Stanišić in Župljanin ter Prlić in drugi.
Glede sojenja generalu Ratku Maldiću je Brammertz dejal, da bo tožilstvo še ta mesec za kratek čas znova odprlo svoj dokazni postopek, med katerim bo predstavilo nedavno odkrite dokaze, povezane z masovno grobnico Tomašica, glede sojenja Hadžiću pa je Brammertz varnostni svet seznanil, da je bilo sojenje zaradi slabega zdravstvenega stanja obtoženca oktobra lani prekinjeno, piše Al Džazira.
Brammertz je v poročilu še ocenil, da države, nastale na območju nekdanje Jugoslavije, še naprej sodelujejo s tožilstvom in odgovarjajo na njihove zahteve po pomoči, kljub pozitivni oceni pa je pozval k povečanju prizadevanj za odkritje vseh žrtev spopadov v regiji.
Beograd opozarja na dolgotrajnost sodnih postopkov
Pred varnostnim svetom je nastopil tudi predstavnik srbske vlade Saša Obradović, ki je VS opozoril na dolgotrajnost sodnih postopkov proti obtoženim pred haaškim sodiščem, glede na njihovo zdravstveno stanje. Pri tem je še posebej izpostavil primer Vojislava Šešlja in pozval, naj se postopek proti njemu kar najhitreje zaključi. Ocenil je tudi, da so bile zaradi dolgotrajnosti sojenja kršene Šešljeve človekove pravice.
Medtem so iz urada Šešljeve radikalne stranke sporočili, da se je zdravstveno stanje haaškega obtoženca močno poslabšalo, zato je do ponedeljka odpovedal vse javne nastope, kljub temu pa noče v bolnišnico. Eden od Šešljevih zdravnikov Milovan Bojić pa je za časnik Danas ocenil, da Šešljevo zdravstveno stanje ne omogoča njegove vrnitve v Haag. »Ni govora. Njegova vrnitev v tribunal bi bila enaka umoru,« je dejal.
Kot smo v Delu že pisali, je Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije od srbskih oblasti konec maja znova zahtevalo, da se vodja srbskih radikalcev, ki mu pred sodiščem Združenih narodov sodijo zaradi zločinov proti človečnosti ter kršenja pravil in zakonov vojskovanja med letoma 1991 in 1993 na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter v Vojvodini, vrne v Haag, od koder so ga na začasno prostost izpustili novembra lani.
Vodja srbskih radikalcev, ki je za zapahi zapora v Scheveningenu preživel več kot desetletje, je sicer že marca napovedal, da se haaškemu sodišču ne bo predal prostovoljno. »Izkoristil bom sodne možnosti, boril se bom tudi s političnimi sredstvi in še čim,« je dejal tedaj.
Po 12 letih še brez odločitve sodišča
Šešelj, proti kateremu je haaško sodišče obtožnico zaradi domnevne vloge pri pregonu nesrbskega prebivalstva vložilo januarja 2003, se je 23. februarja istega leta predal prostovoljno. Vse od tedaj pa do novembra lani je bil v priporu v Scheveningenu.
Zaradi neuspešnega poskusa sojenja in zaradi obtoženčeve gladovne stavke se je proces proti Šešlju začel šele novembra 2007. Tožilstvo, ki je med procesom na sodišče pripeljalo 72 prič, je konec leta 2010 zaključilo predstavljanje dokazov; obtoženi Šešelj, ki se je izrekel za nedolžnega v vseh obtožnicah, pa za pričanje v svojo korist ni pozval nikogar. Tožilstvo je nato v sklepni izjavi marca 2012 sodišče pozvalo, naj Šešlja spozna za krivega v vseh točkah obtožnice in ga obsodi na 28 let zapora.
Izrek sodbe je bil predviden za 30. oktober 2013, a je Šešelj še pred tem, natančneje julija lani, zahteval, da sodišče iz procesa izloči sodnika Harhoffa zaradi njegove domnevne pristranskosti. Sodišče je njegovi zahtevi ugodilo in imenovalo novega sodnika Madiajo Nianga, novega datuma izreka sodbe pa prav zaradi tega zapleta še ni razpisalo.
Sodni svet haaškega sodišča je nato novembra sprejel odločitev, da Šešlja zaradi krhkega zdravja začasno izpustijo na prostost. Sodniki so zaradi poslabšanega zdravstvenega stanja obtoženega − ikona srbskih ultranacionalistov boleha za rakom debelega črevesja, ki se je že razširil tudi na jetra − sklenili, da mu ponudijo priložnost, da si zdravniško pomoč poišče v okolju, ki bo zanj najbolj primerno. Pri tem so mu postavili več pogojev, in sicer ne sme stopiti v stik s svojimi žrtvami ali pričami haaškega tožilstva, poleg tega pa se mora v Haag vrniti nemudoma, ko to od njega zahtevajo.
Šešlja so na začasno prostost izpustili le nekaj dni po sprejetju odločitve, v domovini pa ga je pričakala navdušena množica. Že nemudoma po vrnitvi v Srbijo je dejal, da se v Scheveningen ne bo vrnil prostovoljno. Poleg tega je od vrnitve v domovino večkrat ostro kritiziral haaško sodišče, ponavljal svoje nacionalistične ideje o Veliki Srbiji in pozival k strmoglavljenju srbskega vodstva. Skupaj s privrženci je 24. marca ob obletnici začetka Natovega bombardiranja Srbije tudi zažigal zastave zveze Nato, EU in Kosova.
Šešelj je bil v času svojega bivanja v Scheveningenu sicer že trikrat spoznan za krivega nespoštovanja sodišča in obsojen na 15, 18 in 24 mesecev zapora.
