Tiskane izdaje
Bratislava – Da bo neuradni vrh EU brez Britanije v slovaškem glavnem mestu postal prelomnica, bi bila kar drzna napoved. Voditelji 27 članic bodo danes na bratislavskem gradu poskušali predvsem strniti vrste in pokazati, da so kos krizam.
Glede na dramatičen položaj, v katerem se je znašla Unija, naj edini »spominek« z vrha ne bi bila le skupna fotografija. Predsednik evropskega sveta Donald Tusk je razglasil, da bi Bratislava morala postati prelomnica glede varovanja zunanje meje Unije. »Našim državljanom moramo pokazati, da smo jih pripravljeni in sposobni zavarovati pred kaosom leta 2015,« je Tusk zapisal v pismu voditeljem. Ljudje so po njegovem mnenju predolgo čakali na dejanja za nadzor položaja. Namesto tega da so prepogosto slišali politično korektna stališča, da Evrope ne more postati trdnjava.
Tusk je prepričan, da je (ne)ukrepanje v begunski krizi še bolj načelo zaupanje ljudi v vlade, institucije in širši »establišment«, ki je bilo že tako spodkopano med begunsko krizo. Zato naj bi bil eden od pogojev za vrnitev zaupanja vzpostavitev nadzora nad procesi, ki so ga spodkopali, je Tuskovo logiko opisal visoki uradnik EU. Konkretno si glede migracijskega vprašanja Bolgarija obeta pomoč drugih članic pri varovanju meje s Turčijo. Eden od projektov, ki so nastali kot odziv na begunsko krizo, ustanovitev evropske obalne straže, naj bi v praksi zaživel že kmalu.
Diagnoza
V prvem, dopoldanskem delu razprave bodo poskušali narediti skupno diagnozo, kaj v EU ni delovalo in kaj bi morali izboljšati. Tusk je prepričan, da bi bila ocena razpleta referenduma zgolj kot specifične britanske zadeve usodna napaka. Milijoni Evropejcev da si vsak dan postavljajo vprašanja, denimo o jamstvih za varnost ali zmožnosti elit, da nadzirajo položaj. Mnogo ljudi, ne samo na Otoku, po Tuskovem mnenju razmišlja, da je biti del EU ovira za varnost in stabilnost. Tudi v času globalizacije državljani pričakujejo od EU boljšo zaščito njihovih gospodarskih in socialnih interesov.
V popoldanskem delu bodo na mizi metode dela in komunikacije. Že predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je v govoru o stanju Unije opozoril na velika nesoglasja z znotraj EU – ne samo med članicami, marveč tudi med institucijami samimi. Poleg tega članice obtožujejo institucije in institucije kritizirajo članice. Tako bo tema uresničevanje sklepov z zasedanj evropskega sveta (vrh EU), na katerem voditelji članic začrtajo glavne linije evropske politike. Voditelji so po navedbah visokega uradnika »čedalje manj pripravljeni obravnavati EU kot skupno dobro«.
V Bratislavi bodo trčili še različni pogledi na EU. V višegrajski skupini, predvsem na Madžarskem in Poljskem, bi se šli revolucijo in vračali pristojnosti z Unije nazaj na članice. Kot posebna interesna skupine so se pred vrhom pozicionirale visoko zadolžene države z juga, ki so se sestale pri grškem premieru Aleksisu Ciprasu. Po njihovi logiki bi morali v Uniji ustaviti varčevalno politiko. Glavne sodelujoče države (Francija, Grčija, Italija, Portugalska, Španija) imajo že dolga leta, ne glede na varčevanje, težave s (pre)visokimi dolgovi in javnofinančnimi primanjkljaji.
Še večji zagon investicij za spodbujanje gospodarske rasti bo že tako ena od tem vrha. Tudi evropska pravila o primanjkljajih so bila v zadnjem obdobju povsem razrahljana in niso več najbolj verodostojna, saj nista bili kaznovani niti notorični kršiteljici Španija in Portugalska. Povedno je, da se je v južno skupino uvrstil oslabljen francoski predsednik, socialist François Hollande. Dan pred vrhom se je sicer z njim usklajevala nemška kanclerka Angela Merkel, a nekdanji motor Berlin-Pariz bo lahko bolj usklajeno deloval šele po volitvah v obeh državah prihodnje leto.
Dan pred Bratislavo sta se v Parizu srečala najmočnejša evropska politika Angela Merkel in François Hollande. Foto: Francois Mori/AP
Obramba
Nemčija in Francija sta pred samim vrhom spet odprli »večno« razpravo o krepitvi evropske obrambe, ki je dolga desetletja priljubljena francoska tema. Tudi Juncker se je v svojem odgovoru pridružil skupnim predlogom in opozoril na nesmotrnost ločenega razvoja, zaradi katerega na leto nastane za več deset milijard evrov stroškov. Predvsem Britanija in proameriške vzhodne članice so se vedno postavljale po robu zamislim o evropski obrambi, saj so prepričane, da za varnost zadošča Nato in da podvajanje struktur ni smotrno.
Tudi na področju notranje varnosti, predvsem na področju bitke proti terorizmu, naj bi v EU še poglobili sodelovanje. Želja je, da se v Bratislavi začne proces, ki naj bi pokazal, kot se je izrazila Merklova, da se je EU pripravljena skupaj odzvati na pomanjkljivosti. Proces naj bi se nadaljeval prihodnje leto na zasedanju na Malti in nato marca v Rimu, ob 60. obletnici podpise rimske pogodbe. Bolj konkretno delo, prelivanje velik idej in vizij v konkretna dejanja, bo voditelje Unije čakalo na rednih vrhih v Bruslju.
