Brexit: Kaj zahteva Cameron

Nasprotniki brexita svarijo pred negotovostmi, privrženci slikajo svetlo prihodnost.

Ma. Ja., Ju. K.
sob, 20.02.2016, 08:00

Manj enaki med enakimi

Evropska zakonodaja načeloma velja v vseh 28 članicah Evropske unije, vendar pa so nekatere članice upravičene do mehanizma, ki je znan pod imenom opt-out. Za te članice v nekaterih primerih veljajo izjeme, torej jim ni potrebno sodelovati na določenem področju povezave, s čimer se prepreči vsesplošen zastoj v Uniji.

Trenutno mehanizem opt-out uporabljajo štiri članice EU - Danska in Združeno kraljestvo (vsaka po štiri izjeme), Irska (dve izjemi) in Poljska (ena izjema) -, velja pa na petih političnih področjih:

• schengenski sporazum - Irska in Združeno kraljestvo
• ekonomska in monetarna unija - Danska in Združeno kraljestvo
• obramba - Danska
• Evropska listina temeljnih svoboščin - Poljska in Združeno kraljestvo
• področje svobode, varnosti in pravosodja - Danska, Irska in Združeno kraljestvo

Britanski premier David Cameron je zaradi pritiska evroskeptikov že pred časom obljubil izvedbo referenduma o nadaljnjem članstvu v Evropski uniji, obljubo pa ponovil ob vnovični izvolitvi na položaj leta 2015. Referendum naj bi izvedli najpozneje do konca leta 2017, vendar pa bodo Britanci po pričakovanjih glasovali že junija letos.

Cameron namerava voditi kampanjo za obstanek v Uniji, a le če se mu bo uspelo s preostalimi članicami Unije dogovoriti o − po njegovem mnenju − nujnih spremembah v odnosu med Londonom in Brusljem.

Pogajalska izhodišča so znana že dalj časa. Obsegajo ekonomsko upravljanje, konkurenčnost, priseljevanje in suverenost.

• Suverenost: britanski premier se zavzema, da bi Britaniji dovolili možnost izjeme (opt-out) od projekta čedalje bolj povezane unije narodov Evrope (ever closer union), ki velja za simbol političnega združevanja EU. Na Otoku hočejo biti izključeni iz nadaljnje politične integracije. Zavzemajo se za več pravic nacionalnih parlamentov pri blokadi evropske zakonodaje, podpirajo pa tudi sistem »rdečega kartona«, ki članicam omogoča, da vložijo veto na nezaželene direktive.

Konkurenčnost: Britanske oblasti se zavzemajo za širitev skupnega trga in zmanjšanje regulacije.

Sociala: Cameron si med drugim prizadeva omejiti dostop do socialnih prejemkov za preseljence iz EU, še posebej za tiste, ki na Otoku živijo manj kot štiri leta.

Ekonomsko upravljanje: britanski premier se zavzema za izrecno priznanje, da evro ni edina valuta Evropske unije. Britanske oblasti hočejo londonski City zaščititi pred novimi pravili članic evroobmočja, hkrati pa iščejo zagotovilo, da Britanija ne bo primorana prispevati k reševalnim mehanizmom.

Britanija hoče s spremembami zaščititi svoje interese, hkrati pa jih predstavlja kot korak, od katerega bodo imele koristi tudi ostale članice EU. Cameron na dogovor gleda kot na ključno orodje za prepričevanje britanskih volivcev, da podprejo obstanek države znotraj EU.

Razmerje med privrženci in nasprotniki izstopa Britanije iz EU je bolj ali manj izenačeno. Več kot štirideset odstotkov vprašanih pravi, da se utegne do referenduma še premisliti in svoj glas nameniti nasprotni strani.

Prijavi sovražni govor