Tiskane izdaje
Če se bodo uresničile napovedi pravnih strokovnjakov, bo razsodba vrhovnega sodišča še povečala nervozo ob napovedani uveljavitvi 50. člena lizbonske pogodbe, nasprotnike britanske vlade in »trdega brexita« pa za trenutek navdala z občutkom zmagoslavja.
Britansko vrhovno sodišče bo danes podalo razsodbo o pritožbi vlade Therese May na odločitev nižjestopenjskega organa, ki je oktobra lani presodil, da mora vlada, preden sproži uradni postopek izstopa iz Evropske unije, kot ga določa 50. člen, po soglasje v parlament. Predstavniki vlade že nekaj časa ne skrivajo, da na sodišču pričakujejo poraz, tega ji napovedujejo tudi pravni strokovnjaki. Vprašanje je le, kako velik bo. Mediji, ki se sklicujejo na neimenovane vire, napovedujejo, da odločitev enajstih sodnikov ne bo enotna. Ključno bo, kako pomembno vlogo bodo sodniki želeli, da parlament odigra pri uresničevanju volje britanskih volivcev. Od tega bodo odvisni vsi nadaljnji koraki Londona.
Vlada uradno ne pričakuje resnih zapletov, a je po poročanju Daily Telegrapha za vsak primer pripravila štiri različice tako imenovanega zakona o brexitu, cilj vsake pa je izpeljati uveljavitev 50. člena v časovnem roku, ki ga je postavila ministrska predsednica. Parlament je na eni zadnjih sej lanskega leta z veliko večino potrdil, da mora biti člen uveljavljen do 31. marca. Opozicijski poslanci so od vlade v zameno zahtevali razkritje podrobnosti načrtov, povezanih s prihajajočimi pogajanji.
Theresa May je prejšnji teden izpolnila obljubo in napovedala, da Združeno kraljestvo ne bo poskusilo ohraniti nobenih elementov članstva v EU, niti članstva na skupnem trgu, ter se zavzela za gradnjo novega odnosa z Unijo. Možnost »mehkega brexita« je tako padla v vodo. Za tiste, ki še vedno vztrajajo pri tej možnosti, je vrhovno sodišče zadnje upanje.
Ključno vprašanje, o katerem bo odločila enajsterica sodnikov, se nanaša na suverenost britanskega parlamenta. Odvetniki tožnice, poslovnice Gine Miller, vztrajajo, da mora Združeno kraljestvo izstopiti iz EU na enak način, kot se ji je pridružilo - z zakonom, ki ga je sprejel zakonodajni organ. Vlada je medtem prepričana, da za uresničitev referendumskega izida ne potrebuje soglasja poslancev in da je odločitev britanskih volivcev sama po sebi dovolj za uveljavitev 50. člena. Spor predstavlja spopad dveh filozofij; v marsičem je odraz dejstva, da Velika Britanija zaradi bogate tradicije predstavniške demokracije nima za seboj veliko referendumov in zato tudi malo pravne podlage za reševanje odprtih vprašanj.
Zahteve Škotov, Valižanov in Severnih Ircev
Člani vladajoče in največje opozicijske stranke so napovedali, da ne bodo ovirali vlade in bodo glasovali za uveljavitev 50. člena. Toda tako pri konservativcih kot pri laburistih obstajajo poslanci, ki so glasovali za obstanek v EU in bi lahko od premierke in njenih ministrov zahtevali, naj objavijo še več podrobnosti o svojih načrtih. Opozicijske stranke nameravajo po pisanju Guardiana na zakon o brexitu vložiti vrsto amandmajev. Liberalni demokrati bodo, denimo, zahtevali razpis še enega referenduma po koncu pogajanj z EU, na katerem bodo lahko glasovali tudi 16- in 17-letniki. Cilj takšnega amandmaja je pridobiti na svojo stran najbolj goreče nasprotnike brexita in mlade. Predlog ne more priti skozi parlamentarno sito, a je logičen z vidika primanjkljaja prave opozicije v britanskem parlamentu.
Daleč največja neznanka o razsodbi so zahteve predstavnikov škotskih, valižanskih in severnoirskih parlamentov, da se morajo z uveljavitvijo 50. člena strinjati tudi regionalni zakonodajni organi, ker bi se tako lahko spremenile njihove pristojnosti. Sodniki bodo njihove argumente po pričakovanjih vključili v razsodbo. Vlada ne verjame, da bo sodišče privolilo v takšno interpretacijo obstoječih zakonov in konvencij, ki urejajo razmerja med Londonom in preostalimi deli Združenega kraljestva. Toda pravni strokovnjaki ne izključujejo ničesar. Strinjajo se, da bi takšna odločitev pripeljala v izrazito negotov položaj.
