Tiskane izdaje
London − Vlada Therese May bo s pritožbo na britanskem vrhovnem sodišču poskušala doseči razveljavitev nedavne odločitve nižjestopenjskega organa o tem, da lahko izvršna oblast postopek za izstop države iz Evropske unije sproži le s soglasjem britanskega parlamenta.
Pozornost otoške javnosti bo prihodnje štiri dni fokusirana na dvorano vrhovnega sodišča v Londonu, kjer bo enajst sodnikov poslušalo argumente za in proti razveljavitvi sodbe, ki je pred mesecem dni odprla novo poglavje v sporu med zagovorniki in nasprotniki brexita.
Sodniki višjega sodišča so v začetku novembra prikimali odvetnikom Gine Miller, 51-letne poslovnice, ki je po sodni poti hotela dokazati, da britanska vlada za sprožitev 50. člena lizbonske pogodbe potrebuje soglasje parlamenta. Vlada je, nasprotno, zagovarjala stališče, da je sklepanje in razveljavljanje mednarodnih pogodb temelj njenih izvršnih pristojnosti in eden od temeljev sodobnega britanskega ustavnega reda.
Razsodba je sprožila mešane reakcije, najbolj ostro pa so se nanjo pričakovano odzvali evroskeptiki, ki so jo proglasili za poskus spreminjanja referendumske odločitve. Strasti so se od takrat nekoliko pomirile, zagovorniki brexita vztrajajo, da tega ni več mogoče ustaviti, a jasno je, da lahko sodniki proces izstopanja države iz EU vseeno nekoliko upočasnijo. Potrditev razsodbe višjega sodišča bi lahko ogrozila načrte britanske vlade, ki je napovedala, da bo postopek za izstop države iz EU sprožila do konca marca prihodnje leto.
Pristojnosti izvršne oblasti
Odločanje o pritožbi britanske vlade označujejo za enega najpomembnejših sodnih procesov v zgodovini države. Javnost lahko spremlja dogajanje v dvorani v živo prek svetovnega spleta, zanimanje za proces je zaradi morebitnih političnih implikacij pričakovano veliko.
Naloga sodnikov bo odločiti o tem, kje se končajo pristojnosti vlade in kje začnejo pristojnosti parlamenta. Združeno kraljestvo je ena od redkih držav na svetu brez zapisane ustave, a tudi če bi jo imelo, v njej po mnenju podpredsednice vrhovnega sodišča Brende Hale najverjetneje ne bi bilo jasnega odgovora na dilemo, s katero se v poreferendumskem obdobju sooča država.
Vladna stran bo na štiridnevni obravnavi zagovarjala stališče, da je bil referendum o britanskem izstopu iz EU izvršen s pričakovanjem, da bo vlada tista, ki bo uresničila voljo volivcev, ne glede na to, kakšna bo. »Sodišče je bilo povabljeno, da se vmeša na področje političnega odločanja. To povabilo bi moralo zavrniti, še posebno zato, ker je vprašanje politično zelo občutljivo,« je v pisnem pojasnilu vladnega stališča zapisal državni tožilec Jeremy Wright. Svoje besede je ponovil tudi med današnjim uvodnim govorom, kjer je poudaril, da so vladne pristojnosti jasne, zakonite, v skladu z ustavnim redom in javno percepcijo.
Parlament je po Wrightovih besedah suveren in lahko omeji pristojnosti vlade. A v kontekstu EU so britanski poslanci že povedali, kakšne bi morale biti te pristojnosti. Če bi parlament hotel preprečiti izstop države iz EU, bi to lahko v preteklosti storil z vrsto drugih zakonov, a se za to ni odločil, saj se je zavedal potrebe po ohranitvi izvršnih pristojnosti vlade. Bistvo referenduma je bilo, da je ponudil »končni odgovor« glede vprašanja britanskega članstva v EU, je pojasnil tožilec.
Grožnje in napadi
Tožnica Gina Miller je med prihodom na obravnavo izrazila pričakovanje, da bodo vrhovni sodniki potrdili odločitev višjega sodišča. Millerjevo, ki je bila po pisanju otoških medijev vse od razsodbe višjega sodišča tarča groženj s smrtjo in drugih oblik verbalnega nasilja, je na sodišče pospremila skupina varnostnikov.
Predsednik vrhovnega sodišča Lord Neuberger je na začetku obravnave javnost opozoril pred napadanjem tistih, ki se za zaščito svojih pravic zatečejo na sodišče. »Izrekanje groženj ljudem, ker uresničujejo svojo temeljno pravico do sodnega varstva, spodjeda vladavino prava,« je dejal. Zavrnil je tudi kakršne koli namige o pristranskosti sodišča, rekoč, da so predmet primera pravna vprašanja, o katerih se morajo kot sodniki odločati nepristranko in na podlagi obstoječih zakononov.
Odločitev vrhovnega sodišča bo po pisanju Guardiana znana prihodnji mesec.
