»Brez resnice in pravice ni podlage za spravo«

BIH je s sodbo Karadžiću dobila priložnost, da začne gledati v prihodnost, meni Valentin Inzko.

Objavljeno
25. marec 2016 17.26
WARCRIMES-KARADZIC/
Ma. Ja.
Ma. Ja.

»Sodba je bila v nekem smislu pričakovana, čeprav bodo Matere Srebrenice verjetno razočarane, ker nekatere občine niso bile vključene v sodbo o genocidu,« včerajšnji izrek sodbe nekdanjemu političnemu voditelju bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločina na območju nekdanje Jugoslavije komentira visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Valentin Inzko.

Kot pravi, je BIH s tem dobila priložnost, da pustili preteklost za seboj in začne gledati v prihodnost. Približno tako kot v Nemčiji po nürnberških procesih in nekaterih domačih postopkih proti vojnim zločincem, nacistom, ko se je tudi Nemčija obrnila v bodočnost, pojasnjuje. »Vojni zločinec je dobil svojo kazen in to je veliko zadoščenje za vse, ki so imeli sorodnike med žrtvami,« dodaja.

Meni, da je o zapuščini haaškega sodišča še prezgodaj govoriti, vendar pa je prav sodba Radovanu Karadžiću »zelo jasno izpovedala nekatera dejstva, med drugim, da so bili med vojno v BiH storjeni zločin proti človeštvu in da se je v Srebrenici zgodil genocid, kar je zelo pomembno za sorodnike žrtve, pa tudi za spravo v BIH, saj brez resnice in pravice ni podlage za spravo.«

Kot smo poročali, je Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (Icty) včeraj izreklo sodbo nekdanjemu političnemu voditelju bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću, obtoženemu za genocid, vojne zločine in zločine proti človečnosti med vojno v Bosni in Hercegovini. Sodišče je Karadžića oprostilo v prvi točki obtožnice, ki ga je bremenila genocida v sedmih občinah v BIH, spoznalo pa ga je za krivega v preostalih desetih točkah obtožnice, med drugim za genocid v Srebrenici in 44-mesečno obleganje Sarajeva. Obsodili so ga na 40 let zaporne kazni, Karadžićev odvetnik pa je že napovedal pritožbo.