Konec brezglave varnosti in sodelovanja

Sebastian Kurz pravi, da so na posvetu zunanjih ministrov dosegli dogovor o štirih vodilnih funkcijah v organizaciji.

Objavljeno
11. julij 2017 16.43
Boris Čibej
Boris Čibej

V spodnjeavstrijskem mestecu Mauerbach so v torek na neformalnem srečanju kakih 30 zunanjih ministrov in drugih visokih predstavnikov 57 v Ovseju sodelujočih držav imenovali nove vodilne kadre Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.

Za novega generalnega sekretarja so imenovali švicarskega diplomata Thomasa Gremingerja, urad za demokratične ustanove bo vodila nekdanja islandska zunanja ministrica Ingibjörg Solrun Gisladottir, predstavnik za svobodo medijev bo postal francoski socialist in nekdanji državni sekretar za evropske zadeve Harlem Désir, dosedanji generalni sekretar organizacije Lamberto Zannier pa se seli na položaj njenega visokega komisarja za narodne manjšine.

Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz, čigar država je letos na čelu Ovseja, je še zjutraj svojim gostom potožil, da delo te organizacije hromita »kriza zaupanja« in »nezaupanje«. Že popoldne je bil »zelo optimističen«, ko je sporočil, da so ministri v Mauerbachu dosegli sporazum o novem vodstvu Ovseja. Ponavadi se v okviru te organizacije na tako visoki ravni zberejo le enkrat na leto, ko predsedujoča država preda vodenje naslednici. A lani je Nemčija kot predsedujoča prvič uvedla še dodatno srečanje v Potsdamu, kjer so se ministri pogovarjali v bolj neformalnem vzdušju. Glavne teme letošnjega »vmesnega« posveta v Mauerbachu so bili »konflikti na območju Ovseja«, med katere sodita zlasti vojni v Ukrajini in Gorskem Karabahu, migracijska kriza, terorizem, radikalizacija ter spoštovanje pravne države in demokracije, toda ta organizacija, ki so jo leta 1975 ustanovili za vzpostavitev dialoga med hladnovojnimi nasprotnicami, se je v zadnjem času ukvarjala tudi z resnimi notranjimi težavami. Prvič po letu 1993, kar so uvedli funkcijo generalnega sekretarja Ovseja, je ostala brez voditelja, saj je dosedanjemu generalnemu sekretarju, italijanskemu diplomatu Lambertu Zannieru, na začetku tega meseca potekel mandat. O tem, kdo bo njegov naslednik, pa se v organizaciji, kjer ima vsaka sodelujoča država, z Vatikanom vred, pravico do veta, niso mogli dogovoriti.

Rešitev v paketu

Kandidatov za novega generalnega sekretarja Ovseja je bilo pet, beloruska veleposlanica na Dunaju Jelena Kupčina, češki diplomat in nekdanji evropski komisar za širitev Štefan Füle, Finec Ilkka Kanevra, ki je prej vodil parlamentarno skupščino Ovseja, nekdanji kazahstanski zunanji minister, zdaj pa veleposlanik v Londonu Erlan Indrisov in Švicar Thomas Greminger. Sprva je zaradi »politične korektnosti« dobro kazalo Belorusinji, saj doslej na čelu te organizacije še ni bila ženska. Kupčinovo je dolgo uradno podpirala tudi Moskva, a se je tudi ta vdala v usodo, da zahodne države z njenim imenovanjem nočejo »nagraditi« oblasti predsednika Aleksandra Lukašenka, ki je februarja grdo obračunala s protestniki. Potem sta ostala dva »favorita«, Čeh in Švicar, čeprav prvi ni imel nobenih možnosti, saj so Rusi jasno povedali, da so proti.

A čeprav mu ni nihče resno nasprotoval, tudi švicarski diplomat ni postal novi generalni sekretar Ovseja, ko se je 1. julija poslovil Zannier. Vzrok je bil v tem, da se v tej organizaciji niso mogli dogovoriti še o treh pomembnih vodilnih položajih, ki so zdaj prazni, ZDA pa so hotele rešiti kadrovski »vakuum« v Ovseju v paketu.

Tako Ovse vse do zdaj ni imel ne direktorja urada za demokratične ustanove in človekove pravice, ne visokega komisarja za narodne manjšine, ne predstavnika za svobodo medijev, za katerega je Slovenija uradno in, kakor kaže, neuspešno predlagala Brankico Petković z ljubljanskega Mirovnega inštituta. V Washingtonu so se bali, da bi avtoritarne države po izboru generalnega sekretarja zablokirale imenovanje njim nesimpatičnih kandidatov na te položaje, zato so hoteli, da se sodelujoče države odločijo o vseh vodilnih kadrih hkrati. Če je verjeti Kurzu, jim je to uspelo. »Če bo konsenz, mi glasovanja ne bomo blokirali,« je včeraj povedal na shodu navzoči ruski zunanji minister Sergej Lavrov. A še zjutraj se je eden od njegovih neimenovanih tesnih sodelavcev za ruski dnevnik Kommersant pritoževal, da »smo sredi nenormalnega stanja, saj hočejo vse štiri položaje oddati predstavnikom zahodnih držav. To je še en dokaz geografske neuravnoteženosti Ovseja.«