Brezmejno pričkanje na bruseljskem odru

Če v slovensko-hrvaški arbitražni sagi kmalu ne bo preboja, bo edina pot vodila na sodišče EU.

Objavljeno
19. oktober 2017 23.53
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj
Bruselj – Hrvaška in Slovenija pred iztekom polletnega roka za izvajanje arbitražne odločitve o meji poskušata svojo plat zgodbe čim bolj učinkovito predstaviti na evropskem odru.

Hrvaški premier Andrej Plenković je že pred objavo arbitražne sodbe okrepil lobiranje v krogih desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), ki je najmočnejša politična skupina v EU. Predvsem v njihovem štabu v evropskem parlamentu, kjer je Plenković prej sedel, se je uveljavila hrvaška razlaga, da je meja dvostranska zadeva, v katero se Unija ne bi smela vpletati. Četudi je na njenem čelu politik iz EPP, Jean-Claude Juncker, je evropska komisija v uradnem odzivu izrazila pričakovanje, da bosta državi izvajali arbitražno razsodbo. Sama komisija je pripravljena prispevati k temu procesu.

Tudi njena pravna služba je ugotovila, da ima razsodba učinek na pravo EU, in s tem je povezana tudi jurisdikcija Unija za zadevo. Vse članice Unije sicer niso enako nedvoumno kot Nemčija ali Beneluks pozvale k izvajanju razsodbe, a nobena ni podprla hrvaškega tolmačenja o njeni neveljavnosti. Plenković se je pred vrhom EU ob robu zasedanja voditeljev iz EPP srečal z Junckerjem. Od njegovih stališč je poudaril podporo dialogu. Plenković še noče govoriti o posredovanju evropske komisije med Slovenijo in Hrvaško. Tudi sam vrh da se v času velikih izzivov EU ne ukvarja s takšnimi temami.

Plenkovićev odgovor je sprenevedanje

Slovenska stran opozarja, da dialog vodi, a od abstraktnih vabil, ki prihajajo iz Zagreba, bi morali preiti h konkretnemu ravnanju. Tako da se je hrvaška vlada pripravljena pogovarjati o vseh drugih temah, le o izvrševanju arbitražne sodbe kot najpomembnejši ne. Slovenski premier Miro Cerar je pred vrhom izrazil nezadovoljstvo z vsebino Plenkovićevega odgovora na njegovo pismo, saj da je »v veliki meri sprenevedanje«. V Cerarjevih očeh Hrvaška poskuša predstaviti Slovenijo kot državo, ki noče dialoga. Zagreb se, denimo, ni odzval na Cerarjevo pobudo za ustanovitev komisije za demarkacijo meje.



Slovenski premier Miro Cerar je Plenkovićev odgovor označil kot sprenevedanje. Foto: Leon Vidic/Delo

Cerar je že pred dvema tednoma v telefonskem pogovoru predlagal Junckerju, naj se s Plenkovićem pogovori o izvrševanju arbitražne razsodbe. Za slovensko diplomacijo položaj ostaja povsem nedvoumen in julijsko stališče evropske komisije je jasno. V diplomatskih krogih sicer še vedno upajo na hrvaški premik v prihodnjih dveh mesecih. A tak scenarij je čedalje manj realističen. Če bo Hrvaška še naprej zavračala izvrševanje sodbe, bodo po izteku roka stekli novi postopki. Pred sodiščem EU lahko Hrvaško toži evropska komisija ali sama Slovenija (kar je veliko verjetneje).

Slovenija se je na vrhu ukvarjala z vprašanjem nadzora na notranjih schengenskih mejah. V osnutku sklepov evropski svet sicer izraža namero za čimprejšnjo vrnitev k schengnu (kakršen je bil pred begunsko krizo), a po drugi strani naj bi popolnoma upoštevali sorazmerne varnostne interese držav članic. Slovenija je bila s predlogom le zmerno zadovoljna, saj bi upoštevanje varnostnih interesov utegnilo pomeniti, da bodo države članice še podaljševale nadzor brez posebno trdnih utemeljitev.

Cerar: Primera Katalonije in Slovenija sta različna

»Ne moremo biti zadovoljni, dokler Avstrija ohranja nadzor,« je povedal Cerar. Prepričan je, da na Dunaju nimajo nobenega razloga za nadaljevanje nadzora. Avstrija je prejšnji teden obvestila evropsko komisijo, da bo nadzor podaljšala še za šest mesecev. Takoj ko bo mogoče, bo Cerar vzpostavil stik z verjetnim prihodnjim kanclerjem Sebastianom Kurzem.

Po tolmačenjih kritikov se pri podaljševanju nadzora brez pravih utemeljitev zanemarja negativen učinek ukrepov na celoten schengenski red, članice, ki ga izvajajo, pa da imajo pred očmi notranjepolitične razloge. Po zadnjem predlogu evropske komisije naj bi schengenski zakonik reformirali, da bi nadzor iz varnostnih razlogov namesto največ enega leta lahko trajal tri leta.

Katalonsko vprašanje uradno ni bilo tema vrha, a voditelji se mu v svojih razpravah niso mogli ogniti. Podpore Kataloncem ni bilo slišati. Oporo za svoje ravnanje je dobil španski premier Mariano Rajoy. Nemška kanclerka Angela Merkel je, denimo, poudarila, da bi morali doseči rešitev na temelju španske ustave. Premier Cerar pa je zavrnil primerjave Katalonije z osamosvajanjem Slovenije, saj da je položaj povsem različen. Slovenija da se je odločila za neodvisnost, ko je Jugoslavija že razpadala; hotela je usmeritev v Evropo pa tudi postati demokratična država in spoštovati človekove pravice.