Hrvaški premier Andrej Plenković je že pred objavo arbitražne sodbe okrepil lobiranje v krogih desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), ki je najmočnejša politična skupina v EU. Predvsem v njihovem štabu v evropskem parlamentu, kjer je Plenković prej sedel, se je uveljavila hrvaška razlaga, da je meja dvostranska zadeva, v katero se Unija ne bi smela vpletati. Četudi je na njenem čelu politik iz EPP, Jean-Claude Juncker, je evropska komisija v uradnem odzivu izrazila pričakovanje, da bosta državi izvajali arbitražno razsodbo. Sama komisija je pripravljena prispevati k temu procesu.
Tudi njena pravna služba je ugotovila, da ima razsodba učinek na pravo EU, in s tem je povezana tudi jurisdikcija Unija za zadevo. Vse članice Unije sicer niso enako nedvoumno kot Nemčija ali Beneluks pozvale k izvajanju razsodbe, a nobena ni podprla hrvaškega tolmačenja o njeni neveljavnosti. Plenković se je pred vrhom EU ob robu zasedanja voditeljev iz EPP srečal z Junckerjem. Od njegovih stališč je poudaril podporo dialogu. Plenković še noče govoriti o posredovanju evropske komisije med Slovenijo in Hrvaško. Tudi sam vrh da se v času velikih izzivov EU ne ukvarja s takšnimi temami.
Plenkovićev odgovor
Slovenski premier Miro Cerar je Plenkovićev odgovor označil kot sprenevedanje. Foto: Leon Vidic/Delo
Slovenija se je na vrhu ukvarjala z vprašanjem nadzora na notranjih schengenskih mejah. V osnutku sklepov evropski svet sicer izraža namero za čimprejšnjo vrnitev k schengnu (kakršen je bil pred begunsko krizo), a po drugi strani naj bi popolnoma upoštevali sorazmerne varnostne interese držav članic. Slovenija je bila s predlogom le zmerno zadovoljna, saj bi upoštevanje varnostnih interesov utegnilo pomeniti, da bodo države članice še podaljševale nadzor brez posebno trdnih utemeljitev.
Cerar: Primera Katalonije
Po tolmačenjih kritikov se pri podaljševanju nadzora brez pravih utemeljitev zanemarja negativen učinek ukrepov na celoten schengenski red, članice, ki ga izvajajo, pa da imajo pred očmi notranjepolitične razloge. Po zadnjem predlogu evropske komisije naj bi schengenski zakonik reformirali, da bi nadzor iz varnostnih razlogov namesto največ enega leta lahko trajal tri leta.
Katalonsko vprašanje uradno ni bilo tema vrha, a voditelji se mu v svojih razpravah niso mogli ogniti. Podpore Kataloncem ni bilo slišati. Oporo za svoje ravnanje je dobil španski premier Mariano Rajoy. Nemška kanclerka Angela Merkel je, denimo, poudarila, da bi morali doseči rešitev na temelju španske ustave. Premier Cerar pa je zavrnil primerjave Katalonije z osamosvajanjem Slovenije, saj da je položaj povsem različen. Slovenija da se je odločila za neodvisnost, ko je Jugoslavija že razpadala; hotela je usmeritev v Evropo pa tudi postati demokratična država in spoštovati človekove pravice.