Tiskane izdaje
Strasbourg − Predsednik evropskega sveta Donald Tusk je med nastopom na plenarnem zasedanju evropskega parlamenta dopustil možnost, da bi Združeno kraljestvo ostalo znotraj Evropske unije. Izstop države iz EU bo po njegovih besedah marca prihodnje leto »postal realnost, skupaj z vsemi negativnimi posledicami«. Edino, kar lahko prepreči ta scenarij, je, da se Britanci premislijo, je v čustvenem nagovoru »našim britanskim prijateljem« poudaril Tusk.
»Ali ni ravno David Davis dejal, da če se demokracija ne more premisliti, preneha biti demokracija?« se je vprašal predsednik evropskega sveta in kot argument za vnovičen premislek o odločitvi, ki so jo Britanci na referendumu sprejeli junija 2016, uporabil besede britanskega ministra za izstop iz EU. Poudaril je, da je to odločitev, ki jo morajo sprejeti na Otoku, a vztrajal, da bodo vrata EU državi ostala odprta.
Tuskovo trditev, da si lahko Združeno kraljestvo še vedno premisli in prekine proces izstopanja iz EU, je med zasedanjem parlamenta podprl tudi predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker in izrazil upanje, da London »ne bo ignoriral komentarjev« njegovega kolega.
Izjavi obeh voditeljev nista nezanemarljivi, zlasti v kontekstu vse glasnejših ugibanj o tem, ali bi lahko v Združenem kraljestvu izvedli še en referendum, na katerem bi prebivalci odločali o vsebini izstopnega dogovora, ki bo rezultat pogajanj med Londonom in Brusljem. Nekateri nasprotniki brexita so prepričani, da bi morali Britanci dobiti priložnost, da dogovor zavrnejo, če bi bil ta slabši od sedanjih pogojev britanskega članstva v EU. Tuskove in Junckerjeve besede bi lahko razumeli kot implicitno podporo njihovim prizadevanjem.
Britanska stran za odgovor ni potrebovala dolgo. Na Downing Streetu 10 so se na besede predsednikov odzvali z zavrnitvijo kakršne koli možnosti, da bi država ostala v Uniji. »Mislim, da smo bili popolnoma jasni. Britanci so se na referendumu odločili, da izstopimo iz EU, in natanko to bomo storili,« je povedal predstavnik vlade. Britanski minister za zunanje zadeve Boris Johnson je medtem v intervjuju za Guardian izrazil velik dvom o tem, da si Britanci želijo novega referenduma glede na vsa razhajanja, ki jih je povzročil zadnji.
Nigel Farage. Foto: AP/Matt Dunham.
Naproti novemu referendumu?
Evroskeptiki vztrajajo, da so pozivi k razpisu novega referenduma nedemokratični in nič več kot obupan poskus nasprotne strani, kako državo na vsak način ohraniti znotraj Unije. Nigel Farage, nekdanji vodja britanske stranke neodvisnosti (Ukip) in eden najbolj odločnih zagovornikov brexita, je prejšnji teden sicer dopustil možnost še enega glasovanja, menda samo zato, da bi nasprotna stran prenehala »tarnati«. Kot je pojasnil kasneje, je s tem želel poudariti, da morajo biti zagovorniki brexita pripravljeni na možnost še enega referednuma, piše bruseljski Politico.
»Nihče, ki je resen, o tem vprašanju v tej državi noče še enkrat odločati na referendumu,« se je na Tuskove in Junckerjeve izjave v pogovoru za Sky News odzval konservativni poslanec Bernard Jenkin, rekoč, da bi bilo »absurdno« ignorirati glasovanje iz leta 2016, po tem ko se tako rekoč nobeno od opozoril, ki so jih Britanci slišali med referendumsko kampanjo, ni uresničilo.
Katera stran bo na koncu prevladala, bo odvisno predvsem od pogajalskih sposobnosti in vztrajnosti vlade Therese May. Ta že od samega začetka poudarja, da ni pripravljena sprejeti kakršne koli ponudbe od EU in da bo država do marca prihodnje leto pripravljena na možnost izstopa brez dogovora, za katero se aktivno zavzema tudi del evroskeptičnega tabora.
Nasprotniki brexita kljub temu poudarjajo, da je vse dokler država uradno ne izstopi iz EU, možno preklicati odločitev o uveljavitvi 50. člena lizbonske pogodbe in tako ustaviti proces izstopanja. Pravni strokovnjaki se z njihovim stališčem načeloma strinjajo, a opozarjajo, da vse ni odvisno zgolj od Londona. S preklicem bi namreč morale soglašati vse članice Unije.
Prehodni dogovor ni samoumeven
Evropski poslanci so med današnjim plenarnim zasedanjem v Strasbourgu opozorili britansko vlado, da dogovor o prehodnem obdobju ni samoumeven, London pa pozvali, naj se podviza pri formalizaciji dogovora o ključnih ločitvenih vprašanjih, ki so ga britanski in evropski pogajalci dosegli decembra lani.
Razprava v parlamentu je nakazala ključne ovire, ki jih bosta morali obe strani premagati v drugi fazi pogajanj o brexitu. EU med drugim ne kaže nobene pripravljenosti, da bo popustila pri zahtevi, da za Veliko Britanijo v prehodnem obdobju veljajo vsa pravila enotnega trga, vključno s prostim pretokom ljudi, kar bi pomenilo, da bi se lahko državljani drugih članic Unije nemoteno priseljevali na Otok tudi po tem, ko država ne bi bila uradno več članica EU.
Britanska premierka Theresa May. Foto: Reuters/Leon Neal
Njeno stališče utegne zaplesti nadaljevanje pogajanj, vlado Therese May pa postaviti v neprijeten položaj. Obljuba, da bo država z brexitom ponovno prevzela nadzor nad priseljevanjem, je bila namreč eden od ključnih razlogov, zakaj je večina Britancev na referendumu leta 2016 podprla izstop iz Evropske unije. Zagovorniki izstopa že vseskozi vztrajajo, da se mora prost pretok ljudi končati konec marca prihodnje leto, ko bo Združeno kraljestvo uradno izstopilo iz povezave. EU zdaj želi, da se ta rok premakne na konec leta 2020.
Guy Verhofstadt, glavni koordinator evropskega parlamenta za brexit, je danes vztrajal, da lahko rešitve, ki jih je britanska vlada predlagala za ureditev prihodnjega statusa evropskih državljanov v Združenem kraljestvu, začnejo veljati šele po koncu prehodnega obdobja, do takrat pa morajo veljati določila prostega pretoka ljudi.
Med državami, ki najbolj zagovarjajo strog pristop, naj bi bile Poljska in druge vzhodnoevropske države, od koder se je vse od njihovega vstopa v EU v Združeno kraljestvo v iskanju boljšega življenja priselilo več kot milijon ljudi.
