Britansko-francosko omejevanje škode

Brexit ne more spremeniti naše zgodovine in geografije, je med obiskom Otoka poudaril Emmanuel Macron.

Objavljeno
18. januar 2018 22.30
BRITAIN-FRANCE-DIPLOMACY-MIGRATION-DEFENCE
Jure Kosec
Jure Kosec
Združeno kraljestvo in Francija prihodnosti njunih odnosov ne prepuščata naključju ali pogajanjem o brexitu. Državi druga drugo potrebujeta, še posebno na področju obrambnega in varnostnega sodelovanja.

Britanska premierka Theresa May in francoski predsednik Emmanuel Macron sta med včerajšnjim srečanjem na kraljevi vojaški akademiji Sandhurst blizu Londona predstavila več skupnih obrambnih, varnostnih in kulturnih iniciativ, katerih cilj je okrepiti dvostransko sodelovanje med državama, tudi po tem, ko Združeno kraljestvo ne bo več del Evropske unije. Voditelja sta izkoristila 35. britansko-francoski vrh predvsem za prikaz tistega, kar združuje državi. Brexit ne more spremeniti vsaj dveh stvari: naše zgodovine in geografije, je na večerni novinarski konferenci poudaril Macron. »To pomeni, da si delimo izzive in usodo.« Njegova gostiteljica je dodala, da državi druži več kot zgolj skupen obrambni in varnostni interes. Theresa May je zagotovila, da bo Združeno kraljestvo po izstopu iz EU ostalo neomajen partner evropske sedemindvajseterice.

Omejevanje škode

Čeprav državi v pogajanjih o brexitu sedita na nasprotnih straneh in bo britanska ločitev od EU nedvomno vplivala na njune dvostranske odnose, tako v Londonu kot v Parizu poskušajo omejiti njeno potencialno škodo. Theresa May je poudarila, da imata največji evropski vojaški sili odgovornost, »da pokažeta vodstveno držo pri soočenju z velikimi izzivi današnjega časa in pri vzdrževanju mednarodnega reda«. S francoskim predsednikom sta se zato dogovorila o oblikovanju skupnih vojaških enot, v katerih bo sodelovalo do deset tisoč pripadnikov obeh vojska. Njihova prednost bo v tem, da se bodo lahko »hitro in učinkovito« soočili s kakršnokoli grožnjo. Macron je poudaril, da bo britansko-francosko partnerstvo delovalo kot dopolnilo najnovejši skupni evropski obrambni iniciativi. Državi se bosta še naprej upirali Rusiji in njenim poskusom destabilizacije Zahoda, Velika Britanija se je tudi zavezala, da bo okrepila pomoč Franciji pri njenih operacijah v Sahelu. Že tako tesno varnostno sodelovanje med državama bo v prihodnosti še globlje: o tem priča prvi sestanek voditeljev vseh petih britanskih in francoskih obveščevalnih služb.

Theresa May in Emmanuel Macron sta v Sandhurstu podpisala tudi nov dogovor o mejnem režimu v Rokavskem prelivu, ki bo dopolnil obstoječ sporazum iz Le Touqueta, pod katerim britanski organi izvajajo mejni nadzor na francoski strani preliva. Britanska vlada se je v novem dogovoru zavezala, da bo povečala finančne prispevke za nadzor meje v Calaisu in pospešila azilne postopke za sprejem oseb, ki so po mednarodnem pravu upravičene do azila v Veliki Britaniji. Poseben poudarek bo na obravnavi otrok.

Diplomatski triumf

Macronov obisk na Otoku je bil razglašen za diplomatski triumf, še preden je ta stopil na britanska tla. Ne zaradi napovedi o okrepitvi obrambnega sodelovanja med državama, še manj zaradi njegove izjave, da mora Velika Britanija ostati na skupnem trgu, če hoče njena industrija finančnih storitev ohraniti neomejen dostop do evropskega tržišča; ključna je bila predsednikova odločitev, da bo Francija prvič v zgodovini sosednji državi posodila tapiserijo iz Bayeuxa, skoraj tisočletje staro neprecenljivo vezenino, ki prikazuje bitko pri Hastingsu iz leta 1066 in z njo vrhunec normanske osvojitve Anglije. Umetniško delo od nastanka ni zapustilo francoskega ozemlja, njegov varni premik bo večletni izziv za kuratorje. Toda gesta se Macronu in njegovim svetovalcem očitno zdi vredna truda. Prvič zato, ker Francijo postavlja v dobro luč. In drugič, ker jo je mogoče interpretirati tudi skozi aktualna politična razmerja na stari celini.

Nevarnost, da jo bo del Otočanov, ki se vsaj nekoliko spozna na zgodovino, razumel preveč dobesedno, je majhna. Bitka pri Hastingsu ne predstavlja najsvetlejše točke v zgodovini Anglije, ampak njeno podjarmljenje normanskemu kralju Viljemu. Njegova zmaga ni končala nasilja, vojne so se nadaljevale še stoletja po tem, je včeraj poudaril Macron in izrazil upanje, da se lahko mladi ljudje danes nadejajo miru.