Tiskane izdaje
Evropska unija je imela doslej v proračunu predvideno takšno pomoč le za tretje države, in ne za članice EU. Skladno z novim predlogom bo pomoč zagotovljena vsem članicam v skrajni stiski, a v prvi vrsti bo njena prejemnica Grčija, ki se po zaprtju meja na balkanski poti že spoprijema s humanitarno krizo. Namenjena bo za zagotavljanje hrane, zatočišč, zdravil.
»Največ pomoči bo najbrž šlo v Grčijo, saj ima največje težave,« je povedal komisar za humanitarno pomoč Hristos Stilianides. V Bruslju sicer pričakujejo, da bo rešitev hitro sprejeta in da bo pomoč lahko čim prej prišla do beguncev. Dobila je ne bo država, ampak različne mednarodne in nevladne organizacije, pa tudi agencije Združenih narodov.
Grčija, ki ji zaradi navala prebežnikov, ki so po zaprtju meja na tako imenovani balkanski begunski poti obtičali na njenih tleh, grozi, da bo zdrsnila v kaos, je članice Evropske unije sicer že včeraj prosila za pomoč − kot so sporočili, potrebujejo za 480 milijonov evrov opreme in osebja za začasno namestitev 100.000 prebežnikov.
Prizor z grško-makedonske meje. Foto: Marko Djurica/Reuters Pictures
Grčija vrača 308 nezakonitih migrantov
V evropski komisiji so še posebno zadovoljni, ker se je začelo premikati pri vračanju migrantov, ki ne izpolnjujejo pogojev za zaščito v EU. Tako je v Grčiji v postopku vračanje 308 nezakonitih migrantov v Turčijo. Med njimi so pretežno Tunizijci, Alžirci in Maročani. Pospešeno vračanje migrantov je eden od glavnih ciljev akcijskega načrta EU in Turčije.
Na grško-makedonski meji čaka skoraj 10.000 prebežnikov
Medtem se razmere pri kraju Idomeni na grško-makedonski meji, kjer je zaradi poostrenih nadzornih ukrepov držav ob balkanski begunski poti obtičalo na tisoče prebežnikov, še naprej zaostrujejo. Po zadnjih informacijah na območju na nadaljevanje poti proti ostalim evropskim državam čaka že približno 10.000 prebežnikov. Makedonija je vstop v državo danes dovolila le 200 beguncem, državljanom Sirije in Iraka.
Humanitarne razmere na območju so vse slabše. Primanjkuje namestitvenih prostorov, zaloge hrane in vode naglo kopnijo, humanitarne organizacije pa opozarjajo, da je zdravje nekaterih, predvsem otrok, že ogroženo.
Prizor z grško-makedonske meje. Foto: Marko Djurica/Reuters Pictures
Na kritične razmere na grško-makedonski meji je danes opozorila organizacija za človekove pravice Human Rights Watch (HRW), ki je sporočila, da so za razmere krivi diskriminatorno zapiranje meja ob balkanski poti in avstrijska določitev zgornje meje prosilcev za azil, piše STA. Zaradi teh ukrepov je več tisoč prosilcev za azil in migrantov ostalo ujetih v Grčiji, grozi pa jim humanitarna kriza, so opozorili.
