Tiskane izdaje
Bruselj − Zaradi zastajanja beguncev in migrantov na balkanski poti, predvsem na makedonsko-grški meji, položaj postaja čedalje bolj dramatičen.
Minister predsedujoče Evropski uniji Nizozemske Klaas Dijkhoff in evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos sta izrazila zaskrbljenost nad razvojem in humanitarno krizo, ki bi lahko izbruhnila, predvsem v Grčiji. V skupnem stališču sta vse vpletene države opozorila, da imajo odgovornost in obveznost za spoštovanje evropskih pravil. Tako bi morale končati prakso zgolj pošiljanja prebežnikov naprej in pri tem upoštevati učinke v sosednjih državah.
Vse države in akterje na poti sta pozvala, naj pripravijo krizne humanitarne načrte, vključno s sprejemnimi zmogljivostmi za begunce. Evropska komisija bo koordinirala humanitarna prizadevanja tako v EU kot zunaj nje. Od vseh članic pričakuje skupni duh solidarnosti in odgovornost.
Glasnica komisije Natasha Bertaud je opozorila, da bi morale članice delovati skupaj, in ne druga proti drugi. Po njenem mnenju bi bilo najbolje, če bi begunce premeščali iz Grčije po EU in preseljevali neposredno iz Turčije.
V evropski komisiji napoved jutrišnje konference balkanskih držav na Dunaju spremljajo z zadržki in izražajo zaskrbljenost, ker nekaj članic deluje zunaj usklajenega okvira. Tarča bruseljskih kritik je predvsem Avstrija, ki je z odločitvijo o dnevnih kvotah za begunce sprožila proces zapiranja vrat. Odločitev Dunaja je po mnenju Bruslja v nasprotju z mednarodnim in evropskim pravom. Na dunajsko konferenco Grčija sploh ni povabljena. Zaradi tega so Atene ostro kritizirale Avstrijo, češ da je srečanja enostranski korak, ki nikakor ni prijateljski.
V EU so sicer zaskrbljeni, da bi se v primeru zaprtja balkanske poti tok beguncev iz Grčije usmeril na druge poti, denimo čez Albanijo proti Italiji ali na vzhod, v Bolgarijo. »Znatnih premikov še nismo opazili,« je povedal vir pri EU.
Ob robu četrtkovega zasedanja notranjih ministrov EU pa bo potekala razprava s turškim ministrom. »Razpravljali bomo o tem, kaj Turčija dela in kakšno pomoč potrebuje pri zajezitvi toka,« je povedal vir pri EU. Sodelovanje s Turčijo in tudi preseljevanje beguncev neposredno z njenega ozemlja sta ključna dela načrta nemške kanclerke Angele Merkel.
Nato bo zagotavljal pomoč Grčiji, Turčiji in Frontexu
V zunanjepolitičnem odboru evropskega parlamenta medtem poteka razprava z generalnim sekretarjem Nata Jensom Soltenbergom. Po Stoltenbergovih besedah bo Nato med operacijo v Egejskem morju zagotavljal pomoč Grčiji, Turčiji in Frontexu v bitki s tihotapci in ilegalnimi migracijami. Tega Nato sicer ne namerava početi z odvračanjem ladij z begunci, marveč z informacijami. Natove ladje naj bi sicer iz morja reševale begunce, ki bi bili ogroženi, in jih vračale v Turčijo.
Predsednik odbora Elmar Brok je ugotavljal, da se je med begunsko krizo pokazalo, da »brez Nata ne moremo shajati«.
