Azilante bodo spet vračali v Grčijo

Bruselj o napredku pri izvajanju begunskega dogovora EU in Turčije.

Objavljeno
08. december 2016 13.12
BELGIUM-BLAST/METRO
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj
Bruselj - Čeprav je na grških otokih v Egejskem morju vse več beguncev in migrantov, je EU pred sprejetjem prelomne odločitve: po 15. marcu naj bi začeli v Grčijo vračati prosilce za azil, ki bodo nezakonito nadaljevali pot v druge članice.

Vračanje ni bilo izvedljivo že od leta 2011, saj sta ga prepovedali sodbi evropskega sodišča za človekove pravice in sodišča EU, v katerih so bile ugotovljene velike pomanjkljivosti azilnega sistema v Grčiji. Prosilci so živeli v katastrofalnih razmerah. Po oceni evropskega komisarja za migracije, Grka Dimitrisa Avramopulosa, je Grčija v težkih razmerah naredila velik napredek pri urejanju azilnega sistema. Evropska komisija je priporočila postopno vračanje dublinskega sistema, po katerem je za obravnavo prošnje za azil odgovorna članica, v katero je prosilec najprej vstopil.

Pravila naj bi veljala za prosilce, ki bodo prišli v Grčijo po 15. marcu. Pred vračanjem prosilcev naj bi bilo zagotovljeno, da bo vsak od njih v Grčiji imel vse pravice skladno s pravili EU. Pri vračanju naj bi bile upoštevane grške težave, kakršen je migracijski pritisk in premalo ustreznih namestitvenih zmogljivosti. Ranljivih skupin, denimo, mladostnikov brez spremstva, naj ne bi vračali. Bruselj je članice pozval, naj podprejo prizadevanja Aten z uresničevanjem zavez o premeščanju prosilcev za azil in napotitvijo strokovnjakov za izvedbo azilnih postopkov.

Po razlagah evropske komisije je ustavitev izvajanja dublinskih postopkov glede vračanja prosilcev povzročala velike težave. Ker so prosilci, ki so neregularno prišli v Grčijo, vedeli, da vanjo ne bodo vrnjeni, so se v nasprotju z zakonodajo opravljali naprej v EU. Tako so si sami lahko izbrali državo, v katero bodo odšli. To pa da je spodkopavalo tako delovanje schengenskega sistema kot tudi shemo za premeščanje prosilcev za azil po članicah EU. Bruseljsko priporočilo ni zavezujoče, odločitev o začetku vračanja prosilcev je v rokah članic in njihovih sodišč.

Dublinski sistem najbolj obremenjuje vstopne države, a Bruselj pojasnjuje, da ga bodo morali izvajati, dokler ne bo sprejeta nova ureditev, ki predvideva mehanizem solidarnostnega razporejanja prosilcev po EU. Sistem premeščanja po kvotah, ki je bil sprejet lani jeseni, še vedno ni učinkovit, čeprav se evropska komisija rada hvali z napredkom. V malo več kot letu dni je bilo iz Grčije v druge članice premeščenih 6212 prosilcev, od 63.302 načrtovanih v dveh letih.

Sodelovanje s Turčijo

Oprijemljivejši je napredek v izvajanju begunskega dogovora EU in Turčije. Drugače kot lani jeseni, ko je na grške otoke prišlo povprečno 1700 ljudi na dan, je tok skoraj ustavljen. Povprečno število prihodov se je znižalo na manj kot sto. Pomanjkljivost je počasnost vračanja migrantov, ki niso upravičeni do azila v Grčiji. Na podlagi dogovora jih je bilo v Turčijo vrnjenih 748. To pomeni, da vse več ljudi ostane na grških otokih v prenapolnjenih sprejemnih centrih. Skoraj polovica vrnjenih so bili Pakistanci, le 42 vrnjenih je bilo Sircev. V Grčiji je ostalo več kot 60.000 ljudi.

Tudi na drugih področjih marca sklenjene begunske kupčije, ki je skoraj povsem ustavila migracijski tok iz Turčije, večjih zapletov ni. Kljub grožnjam, da bo preklicala dogovor, če ne bo vizumske liberalizacije, je Ankara v praksi zainteresirana za njegovo preživetje in dobre odnose z EU, ki je daleč največja turška trgovinska in investicijska partnerica. Pomoč iz proračuna EU in članic je še vedno dobrodošla. Evropska komisija glede odprave vizumov ugotavlja, da še vedno ni izpolnjenih sedem od skupaj 72 pogojev. Med neizpolnjenimi pogoji so varstvo osebnih podatkov in uvedba biometričnih potnih listin povsem skladno z evropskimi standardi. Najbolj politično kočljiva je protiteroristična zakonodaja, ki se v očeh EU uporablja za pregon kritikov. Uniji je sicer uspelo doseči splošno rešitev o pogojih za zamrznitev odprave vizumov, če bo zlorabljena za nezakonito priseljevanje. Sprejetje tega mehanizma je bilo političen pogoj za nadaljnje odprave vizumov. Toda prvi bosta koristi od sprejetja mehanizma imeli Ukrajina in najbrž Gruzija. Turčija bo še nekaj časa morala čakati v vrsti.