Tiskane izdaje
17.52: Evropska komisija opozarja, da bi na grških otokih morali vzpostaviti ne samo namestitvene zmogljivosti za neregularne begunce, marveč tudi zadostne zmogljivosti za pridržanje posameznikov, za katere obstaja tveganje pobega.
17.46: Predsednik evropskega sveta Donald Tusk je v vabilu voditeljem članic EU na vrh zapisal »da je katalog vprašanj, ki jih morajo rešiti pred sklenitvijo dogovora, dolg«. Absolutna prednostna naloga naj bi bila spoštovanje mednarodnega in evropskega prava. Na vrhu se bodo posvetili še preprečevanju odpiranju novih kopenskih ali morskih poti za neregularne migracije v EU iz Turčije.
Načrtovano oživljanje odnosov med EU in Turčijo, povezano s pristopnim procesom, Tusk vidi tudi kot »priložnost za podporo ciprskemu vprašanju«.
16.30: Da bi načrtovani sistem ustavljanja begunskega toka sploh deloval v praksi, bo Unija odvisna tako od Turčije in njenega izpolnjevanja zavez kot tudi od adminstrativnih zmogljivosti v Grčiji. Ker bo predvidoma več beguncev kot doslej zaprosilo za zaščito v Grčiji, bodo morali biti izpeljani številni zahtevni postopki, tudi intervjuji.
Postopek vračanja je administrativno in logistično zahteven. Grčija ima med begunsko krizo kljub pomoči EU orjaške težave že pri organiziranju žariščnih točk za obravnavo beguncev in njihovo namestitev. Poleg tega je v Grčiji že več 10.000 beguncev, za katere mora poskrbeti.
16.06: V okviru sistema eden za enega pri vračanju Sircev v Turčijo in njihovem sprejemanju v EU naj bi uporabili julija lani sprejeto prostovoljno shemo za preselitev 22.000 sirskih beguncev iz Turčije, Jordanije in Libanona v članice EU. V skladu z njo je bilo doslej preseljenih okoli 4500 beguncev. Preostanek naj bi zadoščal za sistem eden za enega. Ker se z novim režimom beguncem naj ne bi več splačalo na pot v Grčijo (ker bodo vrnjeni v Turčiji), v članicah že tako pričakujejo strm upad priliva. Po pričakovanjih Berlina se bodo z ustavitvijo toka odprla vrata za zagon večjega preseljevanja iz Turčije na temelju delitve bremen in v okviru koalicije voljnih.
Foto: Aris Messinis/AFP
15.52: Dogovor, ki naj bi bil sklenjen na vrhu EU, naj bi začeli izvajati čim prej. »Ne bi smeli čakati tri mesece. To bi bil dejavnik potega (begunci bi se hitro odpravili čez morje),« je pojasnjeval visok uradnik nemške vlade. Zato bi dogovor moral biti uresničen v bližnji prihodnosti. Sicer bo na vrhu določen datumski rok, po katerem bo za obravnavo beguncev veljal nov režim in bodo vrnjeni v Turčijo z njenim soglasjem. Begunci bodo v Grčiji sicer obravnavani individualno, a evropska komisija opozarja, »da bodo morali biti pripravljeni aranžmaji za transport z otokov v Grčijo v večjem obsegu«.
15.14: »Evropi ni v čast, da ji je bilo kot Uniji osemindvajsetih držav s petsto milijoni državljanov doslej težko razdeliti breme,« se je nemška kanclerka Angela Merkel dan pred še enim vrhom med EU in Turčijo v bundestagu zavzela za »evropske rešitve« begunske krize. »Trenutno olajšanje, ki ga zdaj občuti Nemčija in nekatere druge članice, je eno, položaj v Grčiji pa nekaj popolnoma drugega.« To ne more trajati, Evropa mora vsaj postopno napredovati. Begunci v Idomeniju pa morajo zaupati grški vladi, čeprav so razočarani, da ne smejo oditi tja, kamor si želijo. Več preberite TUKAJ.
14.04: V evropski komisiji poskušajo prepričati javnost, da vračanje beguncev ne bo skupinsko (kar bi kršilo ženevsko konvencijo), saj bodo vsi postopki izpeljani za vsakega begunca posebej. Vračanje bo skupinsko zgolj logistično. To primerjajo tudi s siceršnjimi vračanji, denimo Maročanov ali Kosovarjev, z enim letom iz članic po individualni zavrnitvi njihovih prošenj za azil.
Glavna težava utegne biti, da grška administracija kljub pomoči EU in njenih agencij ne bo mogla hitro izpeljati azilnih postopkov, ki tudi v najbolj razvitih članicah trajajo več mesecev.
13.59: »Sporočilo beguncem je, da imajo možnost zakonite poti v EU. Seveda imajo Sirci pravico do mednarodne zaščite. Preprečiti moramo, da pridejo v EU s tihotapci,« je sporočilo prvega podpredsednika evropske komisije Fransa Timmermansa. Komisija tudi utemeljuje, da bodo postopki vračanja beguncev, tudi Sircev, iz Grčije v Turčijo v skladu s pravom EU in mednarodnim pravom.
Po bruseljskih pojasnilih članica lahko v skladu z direktivo o azilnih postopkih šteje prošnjo za mednarodno zaščito kot nedopustno, če prosilec že uživa zadostno zaščito v prvi državi azila ali če prihaja iz tretje varne države. Da bi takšni postopki lahko bili izpeljani, bi Tučija in Grčija morali spremeniti domačo zakonodajo.
V praksi naj bi Grčija hitro vrnila prosilca za azil v Turčijo, če bo ugotovila, da njegova prošnja ni dopustna. Prosilec se bo lahko pritožil z utemeljitvijo, da Turčija zanj ni prva država azila ali varna tretja država. Če bo Grčija ugotovila, da ima prosilec prav, bo njegovo prošnjo obravnavala še vsebinsko. Vse se bo ugotavljalo v individualnih postopkih.
Ker imajo Sirci v Turčiji že tako status začasne zaščite, bi jih po razlagah Bruslja že tako lahko vračali iz Grčije na tej podlagi. Za begunce iz drugih držav bi veljalo načelo varne tretje države. Tega lahko Ankara dobi, če jim zagotovi status, kakršnega zagotavlja ženevska konvencija. Turčija je doslej uveljavljala geografsko omejitev − ženevski status bi zagotovila le beguncem iz Evrope.
Foto: Alkis Konstantinidis/Reuters
12.35: Pred vrhom EU, ki se bo začel jutri, je še veliko negotovosti glede načrtovane kupčije med Unijo in Turčijo. Vsa kočljiva področja so še bolj ali manj odprta. To so vračanje beguncev v Turčijo, njihovo neposredno preseljevanje v EU, zapiranje alternativnih poti, vizumska liberalizacija, odpiranje poglavij v okviru pristopnih pogajanj.
Po navedbah virov pri EU je cilj »doseči pravno trdno in praktično rešitev«. Logika kupčije je, da bi vse begunce in migrante, ki čez Egejsko morje pridejo v Evropo, vrnili v Turčijo. Za vsakega vrnjenega Sirca bi bil iz Turčije v članice EU preseljen en sirski begunec. Pri vračanju bodo morali biti spoštovani pravo EU in mednarodni standardi. »Zagotoviti moramo individualno obravnavo vsakega,« je sporočilo Bruslja.
Opozarjajo na azilni sistem EU, ki med drugim predvideva tudi razglasitev begunčeve prošnje za mednarodno zaščito za nedopustno. To bi se v konkretnem primeru vračanja iz Grčije lahko zgodilo, če bi bila Turčija obravnavana kot varna tretja država, ki spoštuje pravice beguncev in je pripravljena sprejeti zavrnjene. Evropska komisija bo danes predstavila pravni okvir takšnega ravnanja.
Preseljevanje iz Turčije v okviru sistema eden za enega naj bi temeljilo na prostovoljni shemi, sprejeti julija lani. Če bo sistem deloval in bodo z njim ustavili begunski tok, bi se lahko začel uresničevati načrt preseljevanja večjega števila beguncev, kakršnega je snovala koalicija voljnih pod vodstvom Nemčije. Na sestankih koalicije je sodelovala tudi Slovenija.
Viri pri EU ocenjujejo, da bi ustavitev toka v Grčiji spodbudila številne članice, da pristopijo k začetku preseljevanja beguncev iz Turčije. Sistem eden za enega bodo testirali in ga predvidoma opustili, če po nekaj tednih ne bo začel delovati. To bo velik logističen zalogaj za Grčijo, saj bo s pomočjoi EU morala hitro obravnavati begunce in omogočiti njihovo vračanje v Turčijo.
Eno od jamstev, da bo Turčija spoštovala pravice vrnjenih beguncev, bo po oceni virov navzočnost UNHCR.
***
Bruselj − Voditelji Evropske unije si prizadevajo, da bi pred začetkom jutrišnjega vrha EU zgladili nesoglasja med članicami in dobili dovolj podpore za pred kratkim sprejeti dogovor s Turčijo o reševanju krize s prebežniki.
Evropska komisija bo tako danes predvidoma predstavila pravne, izvedbene in finančne podrobnosti dogovora med Brusljem in Ankaro. Poleg tega bo poročala o izvajanju načrtov za premestitev in preselitev beguncev iz Grčije in Italije v druge članice Unije ter načrta za preselitev beguncev iz tretjih držav v Unijo, medtem ko je predlog za reformo evropskih azilnih pravil preložila na 6. april, piše STA.
Predsednik evropskega sveta Donad Tusk je včeraj posvaril, da je pred voditelji EU še veliko dela, še posebej po tem, ko je Ciper včeraj zagrozil z vetom na dogovor med članicami Unije in Turčijo, če zadnja ne bo izpolnila svojih dogovorjenih obvez. Turčija namreč ne priznava Cipra kot države oziroma o njem govori kot o nedelujoči državi.
Prejšnji teden sprejeti načelni dogovor sicer med drugim predvideva, da bo Turčija iz Grčije sprejemala vse nezakonite prebežnike, EU pa bo za vsakega vrnjenega Sirca iz Turčije v Unijo neposredno preselila drugega. Turčija lahko v skladu z dogovorom računa tudi na še tri milijarde evrov pomoči, hitro vizumsko liberalizacijo in odprtje novih poglavij v pristopnih pogajanjih z Unijo.
Številne humanitarne organizacije pa tudi članice Unije sicer opozarjajo na pomanjkljivosti in pravna neskladja dogovora. Kritiki opozarjajo predvsem na nezakonitost vračanja beguncev v Turčijo, nekatere članice Unije, med njimi Francija in Češka, pa opozarjajo na turško izsiljevanje Evrope.
