Bruselj o Sloveniji: nižja rast, manjši primanjkljaj, večji dolg

Plačila varčevalcem LB tveganje za slovenske javne finance, počasnejše črpanje denarja iz EU bi ogrozilo investicije.

Objavljeno
05. maj 2015 12.49
Europe Economy
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj
Bruselj − Gospodarska rast v Sloveniji se bo po močnem odboju v letu 2014, ko je dosegla 2,6 odstotka, letos in prihodnje leto nekoliko upočasnila, v spomladanski napovedi gospodarskih gibanj v EU ugotavlja evropska komisija.

V primerjavi z zimskimi pričakovanji so napoved za letošnje leto sicer zvišali za pol odstotne točke na 2,3 odstotka. Na drugi strani so napovedno rast v prihodnjem letu znižali z 2,3 na 2,1 odstotka.

Močno rast v lanskem letu v Bruslju pripisujejo predvsem močnemu izvozu in investicijam v infrastrukturo, ki so se se sofinancirale iz proračuna EU. Opozarjajo pa, da so se naložbe v stroje in opreme znižale. Počasno povečanje zaposlovanja je pripomoglo k rasti zasebne potrošnje po treh letih njenega upadanja.

Tudi v letošnjem letu naj bi bili izvoz in javne naložbe glavna motorja rasti. Visoka izkoriščenost zmogljivosti na začetku letošnjega leta po mnenju evropske komisije nakazuje rast zasebnih investicij, ki naj bi se stekala v nabavo strojev in opreme v menjalnem sektorju. Takšna gibanja da spodbuja tuje povpraševanje.

Tveganja za napoved so po mnenju evropske komisije široko uravnotežena. Opozarjajo pa, da bi ob začetku izvajanja novega proračuna EU počasnejše izkoriščanje evropskih programov v letu 2016 utegnilo povzročiti večji padec javnih investicij, kot je pričakovano.

Zmanjševanje stopnje brezposelnosti naj bi se nadaljevalo, prihodnje leto naj bi znašala 9,2 odstotka. Večji pritisk na zviševanje plač pričakujejo v prihodnjem letu, še zlasti v javnem sektorju in sektorjih, ki si so pokriti s pogajanji o kolektivnih pogodbah.

Bruselj pričakuje, da se bo javnofinančni primanjkljaj še zniževal, na 2,9 odstotka letos in 2,8 odstotka prihodnje leto. Lanski je bil s 4,9 odstotka za pol odstotne točke nižji od pričakovanj, saj je vladni načrt plačil nekdanjim varčevalcem Ljubljanske banke imel manjši učinek od pričakovanega. Časovni načrt plačila obresti je menda negotov in predstavlja tveganje za javnofinančna gibanja v prihodnjem obdobju.

Tako imenovani strukturni primanjkljaj − v njem se ne upošteva gospodarski cikel −, ki bi se v skladu z evropskimi pravili moral v prihodnjih letih hitro zniževati, ostaja visok: 2,4 odstotka BDP letos in 2,9 odstotka prihodnje leto.

Ker bodo primanjkljaji še vedno blizu treh odstotkov BDP, rast pa okoli dvoodstotna, se bo nadaljevalo povečevanje javnega dolga. Po 80,9 odstotka BDP lani bo po napovedi Bruslja prihodnje leto dosegel 81,7 odstotka.

Na ravni EU pričakovanja optimistična

Sicer so na ravni celotne EU pričakovanja bolj pozitivna. V evropski komisiji ugotavljajo, da so boljša kot kadarkoli po izbruhu finančne krize v letih 2008−2009. Napovedi rasti za letos so se malo zvišale. V celotni EU bo znašala 1,8 odstotka (0,1 odstotne točke več kot po zimski napovedi) in v evroobmočju 1,5 odstotka.

Boljša pričakovanja pripisujejo tako sprejetim ukrepom kot zunanjim dejavnikom, kakršna sta padanje cen nafte in nižji tečaj evra. »Strukturne reforme, pospešitev investicij in večja fiskalna odgovornost,« je podpredsednik evropske komisije za evro Valdis Dombrovskis navedel ključne korake za zagotavljanje vzdržne rasti.

Zaradi zapletov po nastopu Sirizine vlade pa je evropska komisija znižala napovedi gospodarske rasti v Grčiji. Pozimi je za letošnjo leto napovedovala 2,5-odstono rast (eno od najvišjih v območju evra), po novi napovedi pa pričakuje le še 0,5 odstotka