Tiskane izdaje
Bruselj – Samo če evropsko digitalno gospodarstvo deluje čezmejno, lahko hitreje raste, postaja mednarodno konkurenčno in ustvarja dobra delovna mesta, se glasi logika evropske komisije na področju razvoja tehnologij prihodnosti.
Sedanji položaj je vse prej kot spodbuden. Evropski trg je razdrobljen. Kljub obljubam na obzorju še ni niti popolne odprave posebnih plačil za gostovanje v mobilnem omrežju katere od drugih članic Unije. Bruselj je pripravil predloge in načrte na šestnajstih področjih, s katerimi naj bi spodbudili razvoj enotnega digitalnega trga. »Z njimi pripravljamo Evropo na žetev dobičkov digitalne prihodnosti,« je povedal podpredsednik evropske komisije za digitalni trg Estonec Andrus Ansip.
Osnovna ideja strategije je: podreti zidove med članicami in na koncu preoblikovati 28 članic v enotni trg. Predlagajo skupna pravila za spletno trgovino, ki bi vključevala enotna pravila pogodb in varstva potrošnikov. Sedanji položaj namreč ni rožnat, saj le petnajst odstotkov potrošnikov po spletu kupuje stvari iz druge članice. Le malo več kot tretjina jih zaupa takšnemu nakupovanju, saj je veliko negotovosti v zvezi z uveljavljanjem pravic, če, denimo, kupljena digitalna vsebina ne deluje pravilno.
Poleg tega le sedem odstotkov majhnih in srednjih podjetij prodaja čez mejo. Tudi stroške dostave na spletu kupljenega blaga med članicami so nepregledni in velikokrat niso povezani z dejanskimi stroški. Tako pošiljanje dvokilogramske pošiljke iz Belgije v Avstrijo sta ne 32,40 evra ali več kot dvakrat več kot v obratno smer. Cene so tudi nekajkrat višje kot znotraj držav, čeprav je, denimo, razdalja v večjih članicah večja. V Bruslju bodo še letos predstavili predloge za zmanjšanje razlik med ureditvami avtorskega prava med članicami.
Slovenski spletni trgovci
Direktorica spletne trgovine Mimovrste Lea Benedejčič pravi, da razvoj enotnega trga podpirajo. Slovenci po njenih besedah bolj zaupajo domačim ponudnikom in raje kupujejo pri njih. Podobno tudi ustanovitelj trgovine EnaA Aljoša Domijan sprostitev meja vidi kot priložnost, da se odprejo na širši trg. »Po drugi strani pa je to tudi nevarnost pred morebitnimi močnejšimi konkurenti iz drugih držav. Tesno bo!«
Naložbe v infrastrukturo
Med projekti Bruslja sta tudi spodbujanje sodobnega delovanja javne uprave z akcijskim načrtom e-vlada in vzpostavitev evropskega oblaka (»clouda«).
Bruselj bi porušil digitalne zidove
Evropska komisija je v razvoju digitalnega gospodarstva razglasila lovljenje zaostanka za najbolj dinamičnimi deli sveta na čelu z Združenimi državami.
Da se v Bruslju dogajajo spremembe je podpredsednik evropske komisije za digitalni trg Andrus Ansip hotel simbolično poudariti s tem, ko je dejal, da je zasedanje kolegija komisarjev prvič potekalo »skoraj brez papirja«. Toda posnetki zasedanja so pokazali, da so komisarji pred sabo spet imeli na kupe papirjev. Tudi gradivo za časnikarje so – ob spletni različici – pripravili še v klasičnem slogu: natisnjeno na dragem papirju. Takšna protislovja so sicer še med manjšimi težavami na digitalnem področju, s katerimi se mora spopadati stara celina.
Iskanje izhoda iz izgubljene digitalne samostojnosti
Časi, ko je cvetela Nokia in ko je Evropa določala merila s standardom GSM, so namreč minili. Globoko v 21. stoletju med največjimi svetovnimi telekomunikacijskimi in spletnimi podjetji ni več nobenega iz Evrope. Za novo komisijo pod vodstvom Jean-Clauda Junckerja je digitalno gospodarstvo na vrhu prednostnih nalog. Sam šef Junckerjevega kabineta, vplivni Nemec Martin Selmayr, se je že v prejšnjem desetletju med delom za ambiciozno komisarko Viviane Reding ukvarjal s telekomunikacijami in informacijsko družbo.
Dosedanji poskusi EU v razvoju digitalne agende so bolj ali manj spodleteli. Kljub velikim načrtom v prejšnjih letih ni bilo večjih sprememb. Predvsem članice, ki imajo pri sprejemanju evropske zakonodaje v rokah škarje in platno, so pritiskale na zavoro, saj so pred očmi imele interese domačih »šampionov« in željo po nadzoru sistema. Zaradi omejitev, ki izhajajo iz 28 trgov z različnimi sistemi in ureditvami, se evropska digitalna podjetja niso mogla razvijati enako hitro, kot je to uspevalo orjakom na drugi strani Atlantika.
Komisar za digitalno gospodarstvo Günther Oettinger je prepričan, da bo EU kot največje tržišče na svetu z evropeizacijo digitalne politike začelo zmanjševati zaostanek ne samo za ZDA, ampak tudi za Indijo, Japonsko, Južno Korejo ... Še več, v Nemčevih očeh enotni digitalni trg omogoča vrnitev izgubljene digitalne samostojnosti. Poleg tega se bo področje spletne trgovine in vseh digitalnih storitev v prihodnjih letih samo še širilo. Strokovnjaki komisije so izračunali, da bi digitalni skupni trg lahko zagotovil do 415 milijard evrov dodatne rasti in več sto tisoč služb.
V Bruslju nameravajo še proučiti vlogo iskalnikov, socialnih omrežij in prodajaln aplikacij. Evropsko tržišče, denimo, obvladujeta orjaka iz Silicijeve doline Facebook in Google. Med drugim se bodo posvetili zadetkom iskanja na spletu in izkrivljanju konkurence z uporabo zbranih podatkov. Odločna komisarka za konkurenčnost Margrethe Vestager je že tako zaostrila postopke proti Googlu, ker da v svojem iskalniku daje prednost lastni storitvi Google Shopping in s tem zlorablja prevladujoči položaj na trgu.
Predlogi komisije
Številni predlogi komisije so bili na mizi že v prejšnjih, neuspešnih poskusih krepitve enotnega digitalnega trga, denimo evropski oblak (»cloud«). Novost je nasprotovanje razširjenim geografskim zaporam (»geoblockingu«), trnu v Ansipovi peti. »Moramo zagotoviti čezmejni dostop do vsebine,« je povedal estonski komisar. Sistem spletnim ponudnikom storitev omogoča, da dovolijo dostop do vsebin le na omejenem geografskem območju, denimo v eni članici. Tako, denimo, evropski potrošnik v drugi članici na spletu nima dostopa do filma, kupljenega doma.
Ameriškemu Netflixu, ki na spletu ponuja videovsebine, se taki načrti komisije, ne zdijo prepričljivi. »Evropska komisija se spopada z velikim nezadovoljstvom ljudi z balkanizacijo (razdrobljenostjo) vsebin znotraj notranjega trga. Mi ne moremo čakati na komisijo,« je za Politico povedal njegov prvi človek Reed Hastings. Tako z uspehom v veljavnem sistemu nadaljujejo postopno širjenje po Evropi po posameznih državah. Bruselj sicer namerava zakonodajni predlog predstaviti šele v prihodnji dneh, do njegovega sprejetja pa je nato še dolga pot.
Med ključnimi strategijami tudi spletno nakupovanje
Eno od ključnih področij strategije enotnega trga je spletno nakupovanje. Evropska komisija namreč ni navdušena nad statistiko, koliko Evropejcev kupuje po spletu, še posebno v tujini. Število spletnih trgovin se je povečalo, toda še vedno so omejitve in stroški pogosto visoki. To poudarja tudi ustanovitelj trgovine EnaA Aljoša Domijan, ki meni, da je za ustrezno varovanje pravic potrošnikov vzpostavitev enotnega trga nujna. Domijan kot primer navaja stroške poštnine, ki so na primer iz Londona do Ljubljane višji kot do Celovca. Prav tako je dostava iz Avstrije v Slovenijo dražja kot v obratni smeri. Poseben problem so tudi naročnine na mobilne televizije, ki jih je mogoče spremljati samo na ozemlju domače države. »Da bomo imeli enoten in digitalen trg, bo Jean-Claude Juncker z ekipo moral poskrbeti za enoten poštni sistem, enotne avtorske pravice, enake pravice glede garancij,« meni Domijan.
