Tiskane izdaje
To Bruselj sprejema z delegiranim aktom, ki je namenjen urejanju nebistvenih stvari v veljavnem zakonodajnem aktu. Slovenija je temu ves čas oporekala, češ da vprašanje terana ni zgolj obrobna tehnična zadeva, a evropske komisije ni prepričala. V Bruslju so opozarjali na številne primere takšnih izjem. Dve, za burgundca in modro frankinjo, sta bili omogočeni tudi Sloveniji. V evropski komisiji pojasnjujejo, da bo akt pravzaprav ščitil zaščiteno ime vina teran, saj ga bodo na Hrvaškem lahko uporabljali le kot ime sorte grozdja.
Mesec dni za zbiranje odzivov
Evropska komisija je v petek sklenila svoje postopke glede predloga delegiranega akta, javno bo objavljen prihodnji teden. Mesec dni bodo zbirali odzive nanj, nato naj bi ga sprejeli s pisnim postopkom. Članice Unije in evropski parlament ga bodo lahko pregledovali še dva meseca. Slovenija ga lahko ustavi s tako imenovano dvojno večino glasov članic Unije. Po eni od razlag bi potrebovali super večino - glasove 72 odstotkov članic, ki predstavljajo 65 odstotkov prebivalcev EU. Glede na vzdušje med članicami, ki se praviloma sploh nočejo vpletati v take zadeve, je verjetnost uspeha blokade ničelna.
Enako velja tudi za ustavitev akta z večino v evropskem parlamentu. Ko je evropska varuhinja človekovih pravic Emily O'Reilly priporočila evropski komisiji, naj slovenskim pridelovalcem terana razkrije dokumente o hrvaški zahtevi glede terana, je slovenski kmetijski minister Dejan Židan pozval Bruselj, naj ustavi postopek sprejemanja delegiranega akta. Takšni pozivi evropske komisije seveda niso prepričali. Ko argumentirajo svojo vlogo pri sprejetju akta o teranu, pojasnjujejo, da morajo delovati kot varuh evropskih pogodb in zagotavljati spoštovanje prava EU.
V utemeljitvi akta (razpolagamo z eno od njegovih zadnjih različic) evropska komisija pojasnjuje, da je Hrvaška že v pristopnih pogajanjih hotela doseči vključitev imen svojih sort grozdja na seznam izjem. Bruselj ji je zagotovil, da bodo skladno s prakso iz prejšnjih širitev po vstopu lahko dobili izjemo za navajanje imen sort grozdja (ki so sicer kot imena vin zaščitena v članicah) na etiketah. Nato Hrvaška v pogajalskem procesu zahteve po vključevanju imen sort z njene nacionalne liste na seznam izjem ni več postavljala.
V evropski komisiji pojasnjujejo, da so ob vstopu vključili na seznam izjem imena sort grozdja, ki se tradicionalno gojijo na Hrvaškem, njihova imena pa so v drugih članicah zaščitena kot vina. Glede terana, ki ga je kot ime vina zaščitila Slovenija, so čakali na rešitev, ki bi bila dosežena v dvostranskih pogovorih. Kljub hrvaški ozemeljski omejitvi za sorto teran in pomoči evropske komisije pri iskanju za obe strani sprejemljive rešitve se je po bruseljski oceni pokazalo, da je nemogoče doseči kompromis med državama.
Viri pri evropski komisiji navajajo, da je celotna rešitev velika izjema ter da so upoštevali slovenske zadržke, povezane s tveganji, da se bodo potrošniki zmotili. Tako bo na etiketi hrvaškega vina moralo biti napisano Hrvatska Istra (zaščiteno ime vina) in teran (sorta grozdja) v istem vidnem polju. Beseda teran bo morala biti zapisana z manjšimi črkami. Takšno ureditev so pri evropski komisiji že pred časom razlagali kot zmago Slovenije, saj bo dobila ekskluzivno pravico do zaščitene označbe terana. To si je slovenska stran razlagala kot - zafrkavanje.
Obisk pri komisarju za kmetijstvo
V delegiranem aktu je še zapisano, da se bodo zaloge vina z zaščitenim imenom Hrvatska Istra, proizvedene pred začetkom veljavnosti delegiranega akta, lahko prodajale, čeprav njihove etikete ne bodo v skladu z njim. Sicer se bo v prihodnjih dneh nadaljevalo slovensko lobiranje. V torek bodo predstavniki civilne iniciative za spoštovanje zaščite vina teran na obisku pri evropskem komisarju za kmetijstvo Philu Hoganu. Glede na razmerje sil se bo položaj povsem razčistil šele, ko bo odločilo sodišče EU, na katero naj bi se obrnila Slovenija.
