Tiskane izdaje
Bruselj – Zaradi sprejete zakonodaje za brzdanje neodvisnosti ustavnega sodišča in medijskega zakona, s katero so odločitve o vodenju javnih medijev prenesejo na vlado, je Poljska na muhi evropske komisije.
Nacionalkonservativna stranka Pravo in pravičnost je v manj kot treh mesecih po prepričljivi zmagi na volitvah na dveh občutljivih točkah začela spodkopavati temelje za delovanje demokratične države. Bruselj je načrte Varšave, v kateri niti v ozadju vleče nekdanji premier Jarosław Kaczyński, najprej spremljal bolj zadržano. Šele konkretno sprejemanje zakonodaje v božično-novoletnem času je sprožilo prvo negodovanje. Tako je prvi podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans poslal pismi z izraženo zaskrbljenostjo nad ravnanjem in načrti poljske vlade.
Poljski grozi postopek za zaščito načela pravne države
V bruseljski palači Berlaymont po novoletnih počitnicah že snujejo prve ukrepe. Evropska komisija bo prihodnji teden razpravljala o razvoju na Poljskem. Po besedah glasnika komisije Margaritisa Schinasa bodo komisarji opravili politično razpravo. Dva od njih, komisarka za pravosodje Věra Jourová in komisar za digitalno gospodarstvo s pristojnostjo tudi za medije Günther Oettinger, sta že napovedala, da Poljska utegne postati prva članica, proti kateri bi uvedli postopek za zaščito načela pravne države.
Okvir za izvedbo postopka je bil zasnovan leta 2014 na podlagi negativnih izkušenj s spoštovanjem pravne države, predvsem na Madžarskem.
V prvi fazi komisija ocenjuje, ali obstajajo jasni znaki sistemske nevarnosti za pravno državo. Če bodo ugotovljeni, bo začela dialog in Poljski poslala mnenje z utemeljitvijo pomislekov. Članica nanje lahko odgovori. Če zadeva ni zadovoljivo rešena, komisija na drugi stopnji postopka izda priporočilo o pravni državi. V njem je določen rok za odpravo težave.
Tretja stopnja ukrepanja temelji na sedmem členu lizbonske pogodbe, ki v primeru vztrajne kršitve temeljnih vrednot predvideva tudi odvzem glasovalnih pravic.
Naskok na ateistično TV
Znotraj EU je sprejemanje ukrepov proti članicam, ki da kršijo »temeljne vrednote skupnosti«, prej tabu kot učinkovito spopadanje s stranpotmi njihovega notranjega razvoja.
Prva preizkušnja je bila leta 2000, ko so v avstrijsko vlado, v navezi z ljudsko stranko premiera Wolfganga Schüssla, vstopili svobodnjaki Jörga Haiderja. Ukrepi proti Dunaju so bili povezani predvsem s strahom, da bodo populistično desničarska stališča svobodnjakov vplivala na politiko zvezne vlade. »Sankcije« so vključevale prekinitev dvostranskih političnih stikov, avstrijski kandidati za mednarodne organizacije pa niso imeli podpore drugih članic. Pol leta po uvedbi, po poročilo treh modrecev, ki so analizirali avstrijske razmere, so bili ukrepi odpravljeni.
Kritike imajo veliko opraviti tudi s politično pripadnostjo. Ko je nekdanji romunski premier, socialdemokrat Victor Ponta, leta 2012 obračunaval z ustavnimi sodniki in se poskušal rešiti predsednika države Traiana Băsescuja, so mu evropski socialisti varovali hrbet. Tudi madžarski premier Viktor Orbán – njegova stranka Fidesz je članica najmočnejše politične skupine na ravni EU, desnosredinske evropske ljudske stranke – med discipliniranjem medijev in pravosodja ni bil nikoli kaznovan ali izoliran.
S političnim pritiskom proti nesprejemljivim ukrepom
Poljska vladajoča stranka Pravo in pravičnost (PiS) je sicer članica zavezništva evropskih konservativcev in reformistov, v katerem so najmočnejša sila britanski torijci. Skoraj sistematično discipliniranje medijev na čelu z javno radio-televizijo in ustavnega sodišča je s prvimi napovedmi postopkov proti Varšavi že prešlo okvire notranjih zadev, v katere naj se EU ne bi vpletala. Po bruseljskem tolmačenju je razvoj na Poljskem glede spoštovanja pravne države skrb vzbujajoč in zahteva ukrepanje.
Lizbonska pogodba v drugem členu našteva vrednote, na katerih temelji EU: spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države ... V primeru ugotovitve o vztrajnih kršitvah vrednot lahko članice v svetu EU v skladu s sedmim členom pogodbe s kvalificirano večino sklenejo, da zamrznejo katero od pravic članic, tudi glasovalne pravice. Zamrznitev velja za »nuklearno opcijo«, skrajno rešitev, ki še nikoli ni bila uporabljena, čeprav so v evropskem parlamentu že glasno pozivali k njeni uporabi proti Madžarski.
Cilj Bruslja je, da se članica pod političnim pritiskom odloči za preklic nesprejemljivih ukrepov, preden bi bile sprejete sankcije. V vladi premierke Beate Szydło o kakršnemkoli popuščanju še ne razmišljajo. Vodja poljske diplomacije Witold Waszczykowski je v nemškem bulvarskem časniku Bild obširno pojasnil, kaj je vlado vodilo v obračunu z javno RTV-hišo. Govoril je o boleznih, ki morajo biti odstranjene, da bi Poljska spet okrevala, in o želji, da bi ustvarili raznolikost na javni televiziji, ki da je bila doslej le medij ene stranke.
V času bivše vlade, v kateri je bil dolga leta do jeseni 2014 premier današnji predsednik evropskega sveta Donald Tusk, da so mediji sledili levičarskemu konceptu politike. »Kot da bi se svet po marksističnem zgledu moral vrteti samo v eno smer – v novo mešanico kultur in ras, v svet kolesarjev in vegetarijancev, ki stavijo samo na obnovljive vire energije in se bojujejo proti vsaki obliki vere,« je v Bildu razpredal zunanji minister. To vse da je nasprotju s tradicionalnimi vrednotami največjega števila Poljakov: ljubeznijo do očetnjave, normalno družino, vero v boga ...
Poljska vlada želi sama imenovati vodilne v RTV-hiši
Poljska vlada želi z novim medijskim zakonom, ki je že bil sprejet v sejmu, čaka pa še na potrditev v zgornjem domu parlamenta in na podpis predsednika Andrzeja Dude, doseči, da bi lahko sama (minister za državno premoženje) imenovala ljudi na položajih v vodstvu RTV. Tudi mandati sedanjih nosilcev funkcij bi se končali. Proti zakonu so že protestirale številne mednarodne organizacije časnikarjev in tudi povezava javnih radiotelevizij EBU. Na poljskem javnem radiu v znamenje protesta večkrat na dan predvajajo evropsko himno Oda radosti.
V poljski vladi negodujejo nad ravnanjem v Bruslju. Waszczykowski je prvemu podpredsedniku evropske komisije Fransu Timmermansu očital, da je prišel na položaj s političnimi zvezami, da ni legitimen partner in da si ne more kar vzeti pravice, da piše demokratično izvoljeni vlade. Tako kot v času prve vladavine PiS pred desetletjem so začele iz Varšave leteti retorične puščice proti sosednji Nemčiji. Waszczykowski, denimo, se, na primer, pritožuje, da na Poljskem še ni resnih Natovih sil, ker da ima Berlin več razumevanja za zadržke Rusije kot za varnost Poljske.
