Bruseljsko politiko čaka finančna dieta

Slovenija naj bi ostala neto prejemnica in ne bo privolila v večje zmanjšanje denarja za kohezijo.

Objavljeno
23. februar 2018 21.50
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj

Bruselj – Pravo presenečenje na vrhu bi bilo, če se na začetku razprav o prihodnjem proračunu EU v letih 2012–2027 ne bi pokazala nesoglasja med članicami. Njihove različne politike se zrcalijo v različnih videnjih prihodnjega proračuna, ki bo obremenjen še z brexitom.

Na začetku je največ prahu dvignila največja neto plačnica Nemčija. Kanclerka Angela Merkel je prišla v Bruselj z jasnim sporočilom, da bi pri prihodnjih izplačilih iz bruseljske blagajne morali povezati s sprejemanjem beguncev in spoštovanjem temeljnih načel, kakršno je vladavina prava. Logika Merklove je, da bi se »v delitvi denarja iz strukturnih skladov moralo zrcaliti angažiranje regij in občin pri sprejemanju in integraciji migrantov«. Skratka, dosedanje velike prejemnice bruseljskega denarja, ki zavračajo begunce, denimo Madžarska in Poljska, bi dobile manj.

Ali naj begunci »krojijo« proračun

Obe državi sta veliki prejemnici denarja iz proračuna EU. Poljska je leta 2016 dobila iz proračuna za 7,1 milijarde evrov več, kot je vanj vplačala. Med članicami je bila zgolj zmerna doza razumevanja za takšne zahteve. Še največ ga je bilo med državami, ki so sredi migracijskih tokov, denimo Italija. Varšava je jasno sporočila, da je povezovanje pomoči z migranti popolnoma neutemeljeno. Tudi druge države Višegrajske skupine so na enaki liniji kot Varšava. Luksemburški premier Xavier Bettel je opozarjal, da s takimi ukrepi ne bi kaznovali pravih. »Ne bodo kaznovane vlade, ampak državljani,« je ocenil.

Avstrijski kancler Sebastian Kurz je bentil, da se ne bi smeli ves čas osredotočati na begunce. Meni, da bi se že tako vprašanje najhitreje rešilo, če bi poskrbeli za ustavljanje migrantov na zunanji meji in se Uniji ne bi bilo treba ukvarjati z delitvijo prosilcev za azil. »Ne želim novega prepada med vzhodom in zahodom. Tega je že dovolj,« je dejal predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker. Pri pogojevanju denarja z vladavino prava da sicer ni mišljena neposredno Poljska, ampak je vprašanje obravnavano kot splošno.

Izpad britanskih prihodkov

Glavno vprašanje za voditelje je bila sama velikost prihodnjega sedemletnega proračuna EU, v katerem bo po brexitu na leto od najmanj deset milijard evrov neto manj. Direktor bruseljskega inštituta Bruegel Guntram Wolff je opozoril, »da bomo morali narediti reze v kmetijstvu in kohezijskih skladih«. Vzrok za reze ni le izpad britanskih prihodkov, ampak tudi že sprejete zaveze o nadzoru zunanje meje in krepitve evropske obrambe. Eno od težjih vprašanj je, koliko bodo bogatejše regije, dežele na nemškem vzhodu ali Katalonija, sploh še upravičene do pomoči.

Nemčija je sicer že nakazala, da je v proračunu EU pripravljena plačati več kot do zdaj. A njen prispevek ne bo »pokril« nastale luknje in stroškov za nove naloge. Predvsem manjše neto plačnice, kakršne so Avstrija, Danska in Švedska, nočejo, da bi se njihovi prispevki nenehno zviševali. »Želim močno EU, a tudi takšno, ki ravna varčno z denarjem davkoplačevalcev in želi biti vitka … Če Združeno kraljestvo odide, se moramo vprašati, kje bomo bolj varčni,« je opozoril Avstrijec Kurz. Da bi lahko financirali nove naloge, bi po drugi strani morali kaj privarčevati.

Cerar: »Slovenija mora ostati neto prejemnica«

Slovenija je med članicami, ki je blizu predlogom, po katerih bi se proračun zvišal na »malo več« kot odstotek bruto nacionalnega dohodka (BND). Po besedah premiera Mira Cerarja je Slovenija zainteresirana za ohranjanje čim večjega dela kohezijskih sredstev, ki jih nujno potrebuje za razvoj. »Za Slovenijo je večje zmanjšanje nesprejemljivo,« je povedal, Slovenija je leta 2016 iz proračuna EU prejela za 202 milijona evrov več, kot je vanj vplačala. Leto prej je neto položaj znašal 567 milijonov evrov. »Slovenija mora ostati neto prejemnica,« je ocenil.