Tiskane izdaje
Berlin − Nemški bundestag je po večletnih razpravah sprejel reformo pravil delovanja nemške obveščevalne službe BND. V prvi vrsti naj bi s temi pravili okrepili civilni nadzor delovanja agencije, a hkrati je BND dobil tudi večja pooblastila za vohunjenje za tujimi državljani in v tujini, piše Slovenska tiskovna agencija.
Gre za obsežno reformo glavne nemške obveščevalne službe. Za to so se v vladajoči koaliciji med krščanskimi demokrati in socialdemokrati odločili po razkritjih žvižgača Edwarda Snowdna, da je ameriška agencija za nacionalno varnost NSA tudi s pomočjo BND izvajala vohunske dejavnosti v Nemčiji, tudi proti zavezniškim državam.
Kot poroča portal Deutsche Welle, bo nova zakonodaja zdaj okrepila nadzor dejavnosti BND. Tako naj bi delovanje BND nadzoroval neodvisni odbor, ki ga bodo sestavljali dva sodnika, zvezni tožilec in stalni komisar iz notranjega ministrstva. S posebnim zakonom naj bi okrepili tudi parlamentarni nadzor delovanja BND, piše STA.
Nadzor mednarodnih komunikacijskih mrež bo moral po novem odobriti kabinet kanclerja. Tovrstnih odločitev tako ne bodo mogli več sprejemati znotraj BND samostojno, kot so doslej. Zakonodaja tudi izrecno prepoveduje gospodarsko in industrijsko vohunjenje v korist nemškemu gospodarstvu.
Prav tako bo morala BND o svojih aktivnostih letno poročati na javnih predstavitvah, ne več na zaprtih pred javnostjo. Novi zakon pa naj bi omogočil tudi boljšo zaščito žvižgačev iz vrst obveščevalnih agencij, še navaja Deutsche Welle.
Po drugi strani pa je BND dobil dodatne možnosti za izvajanje vohunskih dejavnosti na institucijah EU in v drugih članicah EU, »če bi lahko šlo za informacije, pomembne za nemško zunanjo politiko in varnost,« piše STA. Prav tako bo BND lahko sodeloval s tujimi obveščevalnimi službami, kot je NSA, zlasti v boju proti terorizmu, pri zaščiti nemških vojakov na operacijah v tujini ali pri zbiranju obveščevalnih podatkov za zaščito nemških državljanov v tujini, še navaja Deutsche Welle.
V vladajoči koaliciji so ob sprejemanju reforme poudarjali, da z njo odgovarjajo na dileme, ki so se pojavile s Snowdnovimi razkritji, po drugi strani pa tudi modernizirajo dejavnosti BND za učinkovitejše zagotavljanje varnosti Nemčije. »Kako naj bi nas sicer BND varoval pred terorizmom, če ne bi mogel prisluškovati pogovorom ljudi zunaj Nemčije?« je utemeljeval Clemens Binninger iz Krščansko-demokratske unije, ki jo vodi kanclerka Angela Merkel.
Binninger je sicer vodil posebni odbor, ki ga je bundestag vzpostavil po omenjenih razkritjih Snowdna in vloge BND v dejavnostih NSA.
Vladajoča koalicija ni prepričala poslancev Leve stranke in Zelenih in opozicija je glasovala proti novi zakonodaji, dodaja STA. Namesto prečiščenja bo BND zdaj dobil nova pooblastila, kar bo vodilo v zmanjševanje pravic ljudi zunaj Nemčije, so opozarjali med razpravo. Pri Zelenih so tudi opozorili, da bi bila zakonodaja morda lahko v nasprotju z ustavo, in posredno namignili, da bi o njej lahko razpravljalo tudi nemško ustavno sodišče, še poroča Deutsche Welle.
