Burja v kozarcu črnogorske vode

Nekaj tisoč ljudi na ulicah, ki protestirajo na obroke, še ne zadostuje, da bi črnogorski premier izpustil iz rok oblast. Milo Đukanović pričakuje, da bo Črna gora 1. decembra dobila povabilo v Nato. Podgorica je gladko zavrnila tudi poziv Moskve, naj znova preuči odločitev o članstvu v Natu.

Črna gora je pod oblastjo Mila Đukanovića iskala argumente za razlikovanje od Srbije v tradiciji lastne državnosti. Med Srbi in Črnogorci ne obstajajo dovolj globoka etnična, verska ali religiozna nasprotja. Prvi so številnejši na siromašnem severu države, drugi pa na jugu. Skoraj dve desetletji delitev, ki so jih je zaostrili socialna marginalizacija Đukanovićevih nasprotnikov, klientelizem in strankarska dominacija v distribuciji dobrin, je pustilo globoke sledi v črnogorski družbi. Po razdružitvi z Beogradom je postala ta delitev za ene travma, za druge pa nacionalni ponos.

Sostorilstvo v vojnah srbskega vožda

Pritisk ulice ni premaknil oblasti niti za milimeter, kar nazorno kaže, da Đukanoviću ni padlo na kraj pameti, da bi se strinjal z oblikovanjem prehodne vlade in izpustil iz rok vse instrumente, ki krepijo njegove tudi sicer dobre volilne možnosti. Ne glede na to, da nekaj tisoč ljudi v majhni državi, ki jo je zajela vsesplošna apatija, ker je večina prepričana, da so vsi isti in da ni možno ničesar spremeniti, ni malo. Đukanović je politično preživel sostorilstvo v vojnah Slobodana Miloševića, razhod s pokojnim srbskim voždem, italijansko obtožnico za tihotapljenje cigaret in številne volitve, tako da ne preseneča, da je prepričan, da so protesti proti njegovi vladavini le burja v kozarcu vode.

V Črni gori je repriza srbske oktobrske revolucije malo verjetna. Mnogim se zdi udeležba na protestih nesmiselna, doživljajo pa jih kot odlaganje neizogibnega. Po njihovem bi morali prevzeti vajeti v državi novi ljudje, in ne že iztrošeni opozicijski voditelji, ki namesto svežih idej predvajajo pesem Bajage Pada vlada.

Ker so organizatorji protestov ocenili, da je »Milo lopov« prešibka kvalifikacija za črnogorskega premiera, so začeli glasno skandirati »Milo morilec« in »Milo ustaš«. Kljub ognjevitosti nagovorov Nebojše Medojevića in Andrije Mandića, prvakov Gibanja za spremembe in Nove srbske demokracije, ki sta v vodstvu Demokratične fronte (DF), so protesti iz dneva v dan bolj mlačni in monotoni. V DF je najbolj resna politična sila prosrbska stranka, Đukanoviću pa očitajo, da je odgovoren za vse probleme v državi, tako za kriminal in korupcijo kot tudi za nepotizem, strankarsko zaposlovanje ter gospodarsko in socialno bedo. Za vsak primer organizatorji protestov raje ne problematizirajo več vprašanja vstopa Črne gore v Nato, ker nočejo pregnati ljudi, ki so za Nato, niso pa za Đukanovića.

Sibirski veter iz Kremlja

Podpora DF je namreč strmoglavo padla v primerjavi z volilnim letom 2012, s protesti pa je zabeležila blago rast podpore. Zasluga gre nasilju v Podgorici konec oktobra, ko je policija brutalno zatrla proteste, ker naj bi jih prvi napadli maskirani huligani. Na družbenih omrežjih prevladuje različica, da jih je opoziciji podtaknila vladajoča Demokratska stranka socialistov. Pripadniki protiteroristične enote so neusmiljeno pretepli tudi predsednika črnogorkse boksarske organizacije Mija Martinovića, kar je vzbudilo veliko ogorčenja med ljudmi. V preiskavi sta le dva specialca, čeprav ga je teplo ali nemo opazovalo kar 35 pripadnikov posebnih enot. Protesti so zdaj mirni, protestniki izražajo nezadovoljstvo z režimom s slovesnimi in baklami ter z oblikovanjem človeške verige okoli institucij sistema v vladni četrti, ki so jih po besedah njihovih voditeljev za začetek obkolili, na koncu pa jih bodo zrušili.

Po Đukanovićevem mnenju bo povabilo Črne gore v Nato predstavljalo zgodovinski preobrat v državi, ki je bila v zadnjih stoletjih večkrat v vojni kot v miru, zdaj pa se je obrnila v prihodnost. Po njegovem si je Črna gora že zaslužila stol v klubu razvitih držav, članic evropske in evroatlantske skupnosti. Črnogorski premier je poudaril, da je naslednji dan po pozivu v Nato pripravljen na volitve, ker bo Črna gora potrebovala kompetentno in avtoritativno oblast. Sklenil je z besedami, da sta članstvo Črne gore v EU in Natu strateškega pomena za državo. Da je vstop v Nato prednostni in strateški zunanjepolitični cilj Črne gore, ki želi razvijati tudi dvostranske odnose z Rusijo, je Podgorica pojasnila Moskvi, ki je proti članstvu Črne gore v severnoatlantski vojaški zvezi. Hladen sibirski veter iz Kremlja je zapihal že, ko je Črna gora uvedla sankcije proti Rusiji, Moskva pa ne bi mogla spodbuditi protivladnega razpoloženja, če ne bi že bilo domače podedovane delitve na Srbe in Črnogorce, na zmagovalce in poražence črnogorske osamosvojitve.