Tiskane izdaje
London - David Cameron bo danes, le nekaj dni po uradnem začetku kampanje za sprejetje reforme Evropske unije in izpogajanje novih pogojev članstva Britanije v povezavi, na dvorcu Chequers v bližini Londona gostil predsednika evropske komisije Jeana Clauda Junckerja.
Neformalno okolje angleškega podeželja bo priložnost za druženje in otoplitev sicer ne ravno prijateljskih odnosov med voditeljema: britanski premier je bil pred letom dni eden glavnih nasprotnikov izvolitve Luksemburžana na visoki položaj, prepričan, da »stari federalist« predstavlja generacijo evropskih politikov, ki nosijo največji del odgovornosti za krizo. Razkorak med njima se je od takrat zmanjšal, tudi zaradi nedavnih parlamentarnih volitev v Britaniji, na katerih je Cameron osvojil jasen mandat za pogajanja z evropskimi partnerji. Voditelja bosta danes poskušala zbližati stališča o prihodnosti. Ali lahko pri tem pozabita na preteklost, ni povsem jasno.
Vrhunci in padci
Juncker, ki je v premierovih očeh še do nedavnega veljal za največjo oviro spremembam, v marsičem predstavlja neznanko. Komisija je pod njegovim vodstvom nakazala precejšnjo mero razumevanja za britanske želje po spremembah. Predsednik je tudi v času po volitvah večkrat poudaril, da se zaveda pomena britanskega članstva za prihodnost Unije. Med drugim se je zavezal, da bo storil vse v svoji moči, da se pogajalski proces med Britanijo in EU konča uspešno. Toda hkrati je opozoril pred prevelikimi pričakovanji nasprotne strani. Spremembe evropske pogodbe, zlasti na področju prostega pretoka delovne sile, enega od štirih temeljev Unije, za predsednika komisije ne pridejo v poštev. Ene od ključnih Cameronovih ambicij - zmanjšanje števila ljudi iz drugih držav EU, ki se vsako leti preselijo v Britanijo - tako ne bo mogoče uresničiti, vsaj ne način, ki bi si ga želel britanski premier.
Britanska vlada vztraja, da bo referendum o prihodnosti članstva države v EU izvedla najkasneje do konca leta 2017. Povsem verjeten je tudi scenarij, po katerem bi Britanci o izstopu iz EU glasovali že prihodnje leto. S tem bi se vlada namreč izognila francoskim predsedniškim in nemškim parlamentarnim volitvam spomladi in jeseni 2017. Upanje je, da bi se tako tudi povečale njene možnosti za uspeh.
Ministrski predsednik, kot je tudi sam priznal, v petek ni doživel najlepšega sprejema, ko se je v Rigi udeležil zasedanja voditeljev držav EU in članic vzhodnega partnerstva. Vrh je po pisanju Guardiana predstavljal prvo priložnost, da kot novi stari predsednik britanske vlade predstavi svoje želje in argumente ostalim voditeljem osemindvajseterice. Pri tem se zaveda, da je pred njim težka pot. »Prišlo bo do vrhuncev in padcev, en dan bo neka sprememba mogoča, drug dan nič več,« je povedal ob robu zasedanja. »Edina konstanta bo moja odločenost, da Britancem omogočim glasovanje o prihodnosti v reformirani Evropski uniji.«
Nemško razumevanje
Cameron se bo proti koncu tedna, po kraljičinem govoru, v katerem bo njegova vlada predstavila zakonodajne prioritete novega mandata, podal na dvodnevno diplomatsko ofenzivo, v kateri bo obiskal Dansko, Nizozemsko, Poljsko, Francijo in Nemčijo. Najbolj pomembna srečanja bodo potekala v Parizu in Berlinu, kjer ga bosta gostila francoski predsednik François Hollande in nemška kanclerka Angela Merkel. Predstavniki največjih članic Unije so že večkrat zavrnili možnost sprememb evropske pogodbe v časovnem okviru, ki si ga je postavil britanski premier. Proces, kot so opozorili, bi v najboljšem primeru trajal več let, dogovorjene spremembe pa bi morale biti ratificirane s strani posameznih nacionalnih parlamentov.
Nemci sicer kažejo precej razumevanja za nekatere od Cameronovih predlogov in so - bistveno bolj od Francozov - načeloma odprti za sklepanje dogovorov, ki bi jih lahko v prihodnosti zapisali tudi v evropsko pogodbo. Med drugim bi radi videli izboljšanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva, spodbujanje proste trgovine in zmanjševanje ovir znotraj skupnega trga. Bistveno bolj so skeptični glede kontraverznejših predlogov britanske vlade, zlasti tistem o omejevanju socialnih pravic delavcev migrantov, s katerim želi Cameron v svoji državi zmanjšati število priseljencev iz EU. Nemčija se boji, da bi lahko takšno pravilo izpadlo diskriminatorno, saj bi bilo usmerjeno predvsem na nekatere vzhodnoevropske narode. Toda, kot opozarjajo analitiki, tudi sama razmišlja v podobni smeri. Največje evropsko gospodarstvo se sooča z demografsko krizo, ki jo lahko reši samo večje priseljevanje. To na dolgi rok povečuje pritisk na javne finance, saj spodbuja rast socialnih prispevkov.
