Tiskane izdaje
Pogajanja z Evropsko unijo bodo po besedah britanskega premiera pokazala, ali je ta dovolj fleksibilna, da lahko v njej soobstajajo različne države. V kolikor se bo izkazalo, da ni, David Cameron ne izključuje izstopa Velike Britanije iz EU. Odločitev bo na koncu v rokah britanskih volivcev, ki bodo o prihodnosti članstva glasovali na referendumu. Njegov izid, kot vztraja premier, bo dokončen.
Britanski ministrski predsednik je predsedniku evropskega sveta Donaldu Tusku poslal pismo, v katerem je naštel in pojasnil britanske zahteve v zvezi z reformo EU. S tem so se tudi formalno začela pogajanja o prihodnosti članstva Združenega kraljestva znotraj sedemindvajseterice.
EU je že nekaj časa nestrpno čakala na konkreten seznam želja; zdaj ko je ta pred njo, je pričakovati, da se bodo stvari začele odvijati bistveno hitreje, kljub temu da med državami članicami ni enotnega stališča o spremembah, ki jih zahteva britanska stran. Cameron zaradi tega ne deluje pretirano zaskrbljen. Podrobnosti svojih načrtov je britanski in evropski javnosti predstavil med dopoldanskim govorom v središču Londona, med katerim se je vrnil nazaj k problemom, ki jih je pred dvema letoma izpostavil kot ključne ovire nadaljnjemu britanskemu članstvu v EU.
Med nastopom in novinarsko konferenco, ki je sledila, je vztrajal, da so spremembe, ki jih bo zahteval v procesu pogajanj, izvedljive in razumne. Toda razumnosti, kot je opozoril, ne gre enačiti s pomanjkanjem odločnosti. V kolikor ne bo dobil tistega, kar želi, ni pripravljen izključiti ničesar. Evropske voditelje je in britanske evroskeptike je posvaril, da bo izid referenduma dokončen in da ponovitve glasovanja ne bo.
"Več Evrope" ni vedno rešitev
Premier je leta 2013 med tri največje probleme uvrstil krizo v območju evra, vprašanje konkurenčnosti in pomanjkanje demokratične legitimnosti. Kot je ugotavljal med tokratnim nastopom, ti danes niso nič manj resni, kot so bili, vmes pa se jim je pridružil še nov, etrti: migrantska kriza. Argumenti za reformo EU so danes po mnenju voditelja britanskih konservativcev močnejši kot pred dvema letoma. Britanija kot članica EU ostaja odvisna od uspešnosti in stabilnosti ostalih držav članic. "Razumemo, da obstaja odnos med uspešnostjo na kontinentu in našo uspešnostjo," je povedal novinarjem. Toda njegov fokus ostaja na tistem, kar je dobro za Britanijo. To pa vedno ne pomeni "več Evrope".
Cameronov pogajalski načrt je sestavljen iz štirih vsebinskih sklopov. Prvi se nanaša na skupni trg in zaščito držav, ki niso del območja evra, pred diskriminacijo. Države z evrom se bodo morale v prihodnosti bolj integrirati, toda Britanija v tem procesu ne namerava sodelovati. Britanija ne bo ostala članica Unije, v kolikor ta postane evrski klub. Cameron zato od svojih partnerjev na celini pričakuje zagotavila, da EU v prihodnosti ne bo diskriminirala članic, ki niso prevzela skupne valute, in da bo zaščitila integriteto skupnega trga.
V drugem, verjetno najmanj kontroverznem pogalskem sklopu Britanija zahteva sprejetje ukrepov, ki bodo povečali konkurenčnost EU ter zmanjšali pritiske na poslovne subjekte. Kot je poudaril premier, bi morala biti konkurenčnost "zapisana v DNK Evropske unije".
Tretji sklop se nanaša na naraščajoče nezadovoljstvo državljanov z EU in konceptom "čedalje tesnejše unije", zapisanem v rimski pogodbi. Britanija bo v pogajanjih zahtevala pisna zagotovila, da ta ambicija po neskončni integraciji zanjo več ne velja. Hkrati bo vztrajala pri povečanju moči nacionalnih parlamentov v primerjavi z evropskim. Kot je pojasnil premier, to ne pomeni, da bi imel vsak parlament pravico veta, temveč, da bi lahko parlamenti iz različnih držav sodelovali med seboj pri blokiranju evropske zakonodaje.
Občutek pravičnosti
Zadnji pogajalski sklop bo verjetno najbolj problematičen od vseh. To je bilo jasno tudi po prvih odzivih na Cameronovo pismo in govor. Britanski premier vztraja, da njegova država potrebuje več nadzora nad priseljevanjem iz drugih članic EU. "Načelo prostega pretoka delovne sile je ključno" in veliko Britancev ga koristi. "Toda nikoli ni bilo mišljeno kot brezpogojna pravica," je poudaril premier. Njegova vlada želi ponovno vzpostaviti "občutek pravičnosti", med drugim tako da migrantom iz drugih članic EU omeji dostop do socialnih prejemkov. Te bi lahko začeli prejemati šele štiri leta po prihodu na Otok.
Cameron priznava, da bo to zahtevo težko uresničiti, če ne drugega zaradi močnega nasprotovanja nekaterih vzhodnoevropskih držav. Nekateri od premierovih predlogov so uresničljivi, nekaj pa jih je "zelo problematičnih", so vsebino govora komentirali pri evropski komisiji. Po pričakovanjih so se osredotočili predvsem na zadnji pogajalski sklop in ocenili, da bi bila takšna politika diskriminatorna do nekaterih državljanov EU. Komentatorji in analitiki v premierovih besedah niso zasledili bistvenih presenečenj, z izjemo opozoril, ki jih je namenil lastnim volivcev, predvsem pa najbolj zagrizenim privržencem izstopa iz EU. Ti se morajo po njegovem vprašati, ali je lahko Britanija zunaj res bolj uspešna kot znotraj; kako članstvo vpliva na njeno gospodarstvo; in ali je zaradi EU varnejša, kot bi bila sicer.
