Cameron »s srcem in dušo« za Britanijo v EU

Britanski premier je na bruseljskem vrhu dobil zajetno popotnico za referendumsko bitko.

Sat, 20.02.2016, 08:30

Bruselj − Britanski premier David Cameron se je z vrha Evropske unije vrnil v London s popotnico, ki naj bi mu omogočila, da bo v prihodnji mesecih lahko uspešno delal kampanjo za obstanek njegove države v Uniji in pred referendumom prepričal sodržavljane o smotrnosti članstva.

Vrh je bil napet, v pogajanjih se je zapletalo. Dve uri pred polnočjo so prišla prva obvestila, da je kupčija med Britanijo in drugimi 27 članicami sklenjena. Spisana je na skoraj tridesetih straneh v okviru sklepov vrha.

Cameron je v nastopu pred časnikarji žarel od zadovoljstva. »Britanija nikoli ne bo del evropske super države ali uvedla evra,« je povedal. Države z evrom ne bodo mogle spodkopavati enotnega trga celotne EU in Britaniji ne bo treba zagotavljati finančne pomoči članicam denarne unije, je nadaljeval hvaljenje doseženega.

Britaniji je bilo na podlagi njenega specifičnega položaja priznano, da ni obvezana k nadaljnji politični integraciji v Unijo. To bo vključeno v evropsko pogodbo ob njenem prvem spreminjanju. Po drugi strani Britanija ne bo imela pravice veta glede odločitev sprejetih v območju evra. Tudi banke in druge finančne institucije z Otoka, ki delujejo na skupnem trgu EU, ne bodo povsem izvzete iz skupnega sistema nadzora za zagotavljaje finančne stabilnosti.

Ves čas pogajanj so bila najbolj kočljiva vprašanja, povezana s pravicami delavcev iz drugih članic Unije na Otoku. Tarča so bolj ali manj le delavci iz nekdaj socialističnega vzhoda, ki so se po vstopu njihovih držav v EU množično preseljevali v Britanijo.

Obveljalo je, da bodo v prihodnje socialne pravice delavcev, ki pridejo v Britanijo iz EU, lahko okrnjene za največ štiri leta po njihovem prihodu. Sistem omejitev se bo lahko sprožil, če bi priseljevanje preveč obremenilo socialne sisteme. Omejitve bodo velja za dodatke na najnižje plače (in-work benefits). To zavoro bodo lahko uporabili za nove delavce v prihodnjih sedmih letih. Cameron je sprva želel imeti 13-letni rok.

Omejitve bodo veljale tudi za otroške dodatke. Če otroci delavca ostanejo v njegovi domovini, bo višina dodatkov z indeksacijo prilagojena tamkajšnjemu življenjskemu standardu. Višegrajskim državam je uspelo razvodeneti rešitve. Omejitve ne bodo veljale za nazaj, marveč le za delavce, ki pridejo na novo. Po letu 2020 bi indeksacija lahko veljala za vse.

Režim sicer ne bi veljal le za Britanijo, vpeljale bi ga lahko še druge članice. Posebno zainteresirani za tak sistem omejevanja socialnih pravic priseljencev iz EU sta Avstrija in Nemčija. Sistem indeksacije se ne bi širil na podobna področja, denimo na pokojnine.

Cameron je prepričan, da mu doseženi dogovor omogoča, da bo »s srcem in dušo« delal kampanjo za obstanek Britanije v Uniji«. Datum referenduma bo sporočil danes, predvidoma bo izpeljan junija.

Foto: Matt Dunham/AP Pictures

Slovenija je z razpletom pogajanj zadovoljna, njeni interesi so po besedah premiera Mira Cerarja dobro zavarovani. Skrbi pa ga, da bi v prihodnje še katera druga članica začela postavljati zahteve po britanskem zgledu. Pozitivna stran kompromisa je, »da se tema ne bo več odpirala«. Tako se bo lahko Unija še bolj lotila begunske krize in drugih žgočih tem.

Ob robu vrha so sogovorniki poskušali prepričati Cerarja, naj Slovenija omili napovedane ukrepe za zajezitev migracijskega toka. Zlasti grški premier Aleksis Cipras je na vrhu zahteval od drugih držav zahteval, naj ne začnejo zapirati meja. Po Cerarjevih pojasnilih bo Slovenija vztrajala pri izvedbi ukrepov, saj se mora prilagoditi ravnanju Avstrije.

Prijavi sovražni govor