Tiskane izdaje
Bruselj – Kako zadovoljiti želje Velike Britanije, ne da bi poteptali temeljna načela EU? Na to vprašanje bo 28 članic Unije moralo najti prepričljiv odgovor, da bi čim bolj zmanjšale nevarnost črnega scenarija – izhoda Velike Britanije iz EU, razvpitega brexita.
Britanski premier David Cameron manj kot tri tedne pred vrhom EU nadaljuje intenzivna diplomatska prizadevanja. Današnji pogovori na delovnem kosilu pri predsedniku evropske komisije Jean-Claudu Junckerju so bili ocenjeni za težke, a konstruktivne. Jutri zvečer bo na Downing Streetu gostil še predsednika evropskega sveta Donalda Tuska, ki skrbi za čim večjo enotnost voditeljev. Tusk naj bi prihodnji teden poslal članicam prvi osnutek sporazuma z Veliko Britanijo, prvo podlago za rešitev na vrhu sredi februarja.
Če bi bil sporazum sprejet, bi Britanci utegnili oditi na referendum že junija. Tako Cameron kot drugi voditelji članic si želijo obstanek Velike Britanije v EU. Na gospodarskem, zunanjepolitičnem ali obrambnem področju je vloga Otoka nepogrešljiva. Poleg tega bi bil sredi kriz, s katerimi se spopada, brexit hud udarec za Unijo. Voditelji si želijo skleniti kupčijo, ki bi jo britanski premier doma lahko prodal kot zmago in z njo v žepu pred referendumom odločno zagovarjal članstvo.
Najbolj žgoča tema urejanja prihodnjih odnosov Velike Britanije z EU je vprašanje delavcev iz drugih članic EU na Otoku. Ti po osnovnem Cameronovem predlogu štiri leta ne bi bili upravičeni do dela pravic. Tako naj bi Veliko Britanijo naredili manj privlačno za priseljevanje. Cameron je prepričan, da širokogrudna socialna država pritegne veliko priseljencev z vzhoda EU. Doslej je v evropskih institucijah in članicah prevladovalo mnenje, da bi bila takšna diskriminacija v nasprotju s pravom EU. Najbolj glasne pri nasprotovanju predlogu so višegrajske članice.
Na muhi je pravica do zviševanja nizkih plač s pomočjo državne blagajne. Zato je Velika Britanija še posebno privlačna. Za rešitev v slogu »volk sit in koza cela« bodo evropski pravniki morali pokazati veliko ustvarjalnosti. FAZ je razkril, da predlog rešitve predvideva, da bi bili priseljenci, ki delajo le kratek delovni čas, denimo 16 ur na teden, izločeni iz tega in ne bi bili več obravnavani kot pravi delojemalci. To da temelji na logiki sodišča EU, po kateri je delavec iz druge članice lahko izločen iz sistema socialnih pravic, če so njegove povezave s trgom dela ohlapne.
V Bruslju kot odgovor na Cameronovo zahtevo po štiriletnem moratoriju ponujajo krizno zavoro za plačila pravic priseljencem iz EU. Uporabljena bi bila za omejen čas (do štirih let), če bi Velika Britanija dokazala, da je priseljevanje povzročilo čezmeren pritisk na tamkajšnji socialni sistem. Britanska vlada ne bi mogla uporabiti zavore na lastno pest. Argumente bi najprej pretehtala evropska komisija, vpeljavo zavore bi morale potrditi članice s kvalificirano večino. Zavora bi bila prej skladna s pravom EU, ki pogosto predvideva izjeme v posebnih okoliščinah.
Zahteve britanskega premiera
Kakorkoli že, Cameron nad bruseljskim predlogom ni navdušen. Po pogovorih z Junckerjem je za Sky povedal, da predlog zavore »ni dovolj dober«. Kljub napredku da bo pot do rešitve še dolga. Druge Cameronove zahteve so manj kočljive. Vsekakor naj bi se pri sprejemanju sporazuma ognili dolgotrajnemu in zapletenemu spreminjanju evropske pogodbe. Cameron si za Veliko Britanijo želi izjemo pri načelu čedalje bolj povezane unije (ever closer union), ki je temelj in cilj evropskega povezovanja od začetkov.
Nadalje želi dobiti zagotovila, da Velika Britanija kot nečlanica evrskega območja ne bo oškodovana. Cameron ima pred očmi interese londonskega finančnega središča. Med drugim želi doseči formulacijo, da ima EU več kot eno valuto. Poleg tega hoče zagotoviti, da bodo nacionalni parlamenti imeli več pravic in da bi lahko blokirali evropsko zakonodajo (rdeči karton). Želi si še, da bi bila EU manj birokratska in bolj usmerjena v konkurenčnost. Zaradi te želje najbrž nihče na stari celini ni v skrbeh.
