Čarobna bilka iz Bosporja

Članice Evropske unije kljub krizi težko sprejemajo kupčijo z Ankaro.

tor, 15.03.2016, 08:01
Arbitraža: obravnava v četrtek

Arbitražno sodišče, ki naj bi določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško, je za četrtek razpisalo ustno obravnavo. Hrvaška je že napovedala, da se je ne bo udeležila. »To za nas ni več relevantno. V Haag ne bomo poslali nikogar,« je v Bruslju povedal hrvaški zunanji minister Miro Kovač. Hrvaška je po njegovih besedah izšla iz postopka mednarodne arbitraže, zato »ni več stranka pogodbe«. Vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec pa je o hrvaškem bojkotu arbitraže dejal, da ta ne pomeni nič, saj postopek lahko teče brez udeležbe ene od strank. »Nimamo načrta B. Načrt A je arbitraža, ki bo prinesla odločitev. Arbitražni postopek velja. Glede tega ni dileme,« je sporočil svojemu hrvaškemu kolegu.

Bruselj – Načrtovani sporazum med Evropsko unijo in Turčijo, ki naj bi zagotovil nekakšen preboj v do zdaj neuspešni bitki z begunsko krizo, bo pred blagoslovom na vrhu EU konec tedna moral v bruseljskih mlinih najprej dobiti sprejemljivo obliko.

Nalogo za njegovo pripravo je dobil predsednik evropskega sveta Donald Tusk, ki ga bo moral vsebinsko uskladiti z voditelji članic. Vsak od delov načrtovanega sporazuma je kočljiv. Do zdaj je bilo nepredstavljivo, da bi vse begunce, ki pridejo na grške otoke, lahko kar po hitrem postopku vrnili v Turčijo. Veliko je dvomov, ali bo turška oblast spoštovala njihove pravice. Da bi položaj vsaj pravno rešili, bi Turčija dobila status tretje varne države, ki bi Grčiji omogočil hitro vračanje beguncev. Sledilo bi preseljevanje iz Turčije v EU po modelu »drug za drugega«.

Kritik sporazuma je vsak dan več. Prihajajo iz Sveta Evrope, Združenih narodov, nevladnih organizacij ... »Samodejno prisilno vračanje, ki ga sporazum dopušča, je nezakonito in ne bo učinkovito,« je opozoril komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks. Tudi vodja španske diplomacije José Manuel García-Margallo je na zasedanju zunanjih ministrov Unije v Bruslju opozarjal, da bo Madrid nasprotoval skupinskemu vračanju beguncev v Turčijo, saj imajo po njegovem mnenju vsi pravico do individualne obravnave svojih prošenj.

Koristi, ki naj bi jih bila deležna Turčija, v številnih članicah sprejemajo s stisnjenimi zobmi. Ankari so obljubljene še tri milijarde evrov za pomoč beguncem do leta 2018, ob izpolnjevanju pogojev bi bili vizumi odpravljeni že do konca junija, Turčija bi pospešila pogajanja o članstvu. Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je opozarjal, da se Unija »ne bi smela na milost in nemilost prepustiti Turčiji«. Najpomembnejše naloge, nadzor zunanje meje in ustavitev tranzita beguncev proti severu, bi morali opraviti sami.

V evropski komisiji so prepričani, da bo rešitev, ki bo na koncu sprejeta, pravno »vodotesna«. Tudi slovenski zunanji minister Karl Erjavec upa, da bo načrt EU in Turčije uspešen. To je v njegovih očeh le eden od delov sestavljanke, saj se je v nadzor Egejskega morja že vključil Nato in tudi evropska obalna straža bo okrepljena. Opozoril je, da mednarodne konvencije in pravo EU niso predvidele kriz takšnih razsežnosti. Za Slovenijo je bilo že tako najpomembnejše zmanjšanje števila migrantov, kar se je v zadnjem času tudi zgodilo. »To smo hoteli doseči,« je povedal.

Po navedbah vodje madžarske diplomacije Pétra Szijjárta so ministri v roke dobili analizo evropske zunanje službe, po kateri so razmere v Iraku in Libiji takšne, da se bo migracijski pritisk na Evropo gotovo povečal.

Prijavi sovražni govor