London – Na prvi pogled skoraj ni bilo opazno, da se je na dan referenduma na londonskih ulicah pisala zgodovina. V velemestu je bil običajen vrvež, ljudje so se v soparnem vremenu odpravljali po vsakdanjih opravkih.
V pub The Dolphin v okrožju Camden so pozno popoldne, ko je ploha ublažila naelektreno ozračje, prišli redni gostje. »Za vse nas bi bilo slabše, če bi odšli iz EU,« je ob točenju piva ale poudaril točaj Michael Holden. Poslovnež, ki je igral biljard, nam je z igralno palico v roki pojasnil, da napovedi zmage zagovornikov obstanka v EU ne smemo vzeti za suho zlato. V pub je prišla skupina navdušenih navijačev za Irsko, ki se je po nogometni zmagi nad Italijo z vlakom Eurostar vrnila iz Lilla. »Seveda sem za obstanek v EU,« je povedal Londončan irskega rodu.
Pred železniško postajo St. Pancras so zagovorniki članstva poskušali še v zadnjih urah prepričati neodločene. Študent prava Philip Gardner je od jutra s transparentom v rokah delil nalepke »Jaz sem znotraj«. »Ozračje je napeto, a prepričan sem o naši zmagi,« je povedal. Odhod Velike Britanije iz EU bi bil v njegovih očeh katastrofa. »Zame sta svobodna trgovina in svobodno gibanje ljudi vrednota. Tako sem bil vzgojen,« je povedal. Tudi Evropa bi si v njegovih očeh težko opomogla, če bi Velika Britanija res odšla, saj bi se podrlo ravnotežje med velikimi članicami. Sledili da bi izstopi drugih članic.
»Glasovanje za negotovost
Celotno referendumsko zgodbo vidi kot veliko napako konservativnih torijcev in usodno politično preračunljivost premiera Davida Camerona. Drugače kot leta 1975, ko so bili o članstvu v EU razcepljeni laburisti, se je pred referendumom o brexitu zgodil razkol v Cameronovi stranki. Da bodo v Londonu prepričljivo slavili zagovorniki članstva v EU, je bilo že tako splošno prepričanje naših sogovornikov. Tudi skrbi, kaj bi se zgodilo z državo ob morebitnem odhodu iz EU, predvsem kar zadeva neodvisnost Škotske, so bile vedno omenjene.
Shoreditch vzhodno od središča Londona je tipična četrt v evropskih velemestih, ki se je iz nekdaj revnega predela postopoma preoblikovala v priljubljen kraj za ljudi iz kreativne industrije, arhitekture in novih tehnologij. Stereotipno jo razglašajo za hipstersko, za eno od prestolnic boemske buržoazije. Nekdaj necenjena stanovanja so postala najbolj zaželena. Pred voliščem v eni od tamkajšnjih šol sem najprej srečal trojico priseljencev iz Bangladeša. »Mislim, da je za London bolje, če gremo iz EU. Povsod so same krize, bolje bi bilo brez Evrope,« je razložil eden od njih.
Jonathan Wyatt, kuhar v eni od restavracij v Shoreditchu, je glasoval za obstanek v EU. To, da so bangladeški priseljenci glasovali proti, je pripisal njihovem strahu pred vzhodnoevropskimi tekmeci na trgu dela. »Nasploh se mi zdi, da so manj izobraženi in bolj revni proti članstvu,« je dejal. Strinja se, da je v EU veliko stvari narobe. Kot zapriseženega levičarja ga motijo neoliberalnost Bruslja, trgovinski sporazum z ZDA, uničevanje Grčije ... »A nasprotniki članstva so rasisti, nasprotniki priseljevanja. To ni moja zgodba,« je povedal.
Londonsko finančno središče City je bilo v času kosila na trnih. Najbrž nič bolj kot običajno. Finančniki so pred nebotičniki vlekli dim za dimom iz (elektronskih) cigaret in buljili v pametne telefone. Pred okrepčevalnicami z japonsko hrano so bile dolge vrste. Bankirji se niso hoteli izpostavljati z izražanjem stališč o brexitu, a jasno je bilo, da z izjemo skladov najbolj tveganega kapitala, ki si želijo čim manj pravil, vsi zagovarjajo članstvo v EU. Četudi bi zmagali zagovorniki izstopa, si bankirji želijo, da bi Velika Britanija obdržala bolj ali manj enako tesne vezi s celino.
»Tukaj je najmanj 80 odstotkov ljudi za članstvo,« je sredi Cityja dejal James Kingston, ki dela v tehnološkem podjetju. Zanj je povsem običajno, da dela s programerji iz Indije ali Madžarske. »To je noro. Z izstopom bi pljuvali v lastno skledo, a veliko ljudi še vedno misli, da bo Britaniji bolje zunaj EU. Posebno hudo je, da so nasprotniki strastni in da je iz članstva težko narediti pozitivno zgodbo,« je povedal. Volišča so se zaprla ob 23. uri po srednjeevropskem času. Sinoči so bile dovoljene sanje, danes je na Otoku in tudi po vsej Evropi nov dan.