Tiskane izdaje
»No Hungary! Germany yes!« je na transparente zapisalo več kot dva tisoč beguncev, ki so v znak protesta posedli pred budimpeško železniško postajo Keleti, od koder jih je v torek zjutraj pregnala policija. Čeprav so nekateri že kupili vozovnice, jih brez »schengenskih papirjev« ne pustijo na vlak.
Avstrijske oblasti priznavajo, da v ponedeljek niso bile pripravljene na naval beguncev, ki so se z vlaki pripeljali iz sosednje Madžarske. Samo med 17. uro in polnočjo jih je po besedah tiskovnega predstavnika policije Patricka Maierhoferja prispelo približno 3650. Avstrijski kancler Walter Faymann je v intervjuju za nacionalno televizijo ORF obtožil madžarsko vlado, da ne spoštuje dublinskih dogovorov, ki določajo, da morajo države EU registrirati prve prosilce za azil, ponovno pa je kritiziral tudi »protiimigrantsko« 175-kilometrsko ograjo, ki so jo Madžari postavili na meji s Srbijo.
V Budimpešti so se odzvali tako, da so poklicali na zagovor tamkajšnjega avstrijskega veleposlanika Ralpha Schiedeja, ki ga je madžarski zunanji minister Péter Szijjártó posvaril, da lahko Faymannove izjave privedejo do »nevarnih napetosti«.
»Nemška stvar«
Doma so kanclerja kritizirali, da Avstrija počne isto, kar očita Madžarski. Od 3650 beguncev, ki so v ponedeljek prišli v Avstrijo, so namreč le štirje Afganistanci zaprosili za azil, drugi pa so se brez težav odpravili naprej v »obljubljeno deželo« Nemčijo. Ko so tiskovnega predstavnika policije vprašali, kaj bo z njimi, ko bodo prispeli v München, je po »madžarsko« odgovoril, da bo to potem »nemška stvar«.
Naslednji dan se je policija, ki bi morala preveriti dokumente pribežnikov in tiste, ki so že bili zaprosili za azil v eni od držav članic EU, tja vrniti, izgovarjala, da ni imela dovolj ljudi, saj je proti vzhodnim mejam poslala okrepitve za lov na tihotapce ljudi, dunajski policisti pa so morali v ponedeljek zvečer zagotavljati varnost tudi na velikem protestnem shodu v središču prestolnice, na katerem se je v podporo bolj človeškemu obravnavanju beguncev zbralo več kot 20.000 ljudi.
A ta policijski izgovor je na trhlih nogah, saj je v noči na torek na postajah na Dunaju in v Salzburgu obtičalo okoli dva tisoč beguncev, ki so jih naslednje jutro policisti mirno spustili naprej proti Nemčiji, so zapisali v časniku Presse.
Dublinskih dogovorov EU že dve leti ne upošteva v primeru Grčije. Ti ne delujejo, zato se jim je Nemčija odpovedala, je pred kratkim na konferenci o Zahodnem Balkanu izjavila nemška kanclerka Angela Merkel. Za Dunaj ta še veljajo, je po njenem nastopu povedala avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner.
Toda takšna politika je licemerna, meni komentatorka časnika Standard Alexandra Föderl-Schmid, ki je zapisala, da »se morajo tisti, ki pozivajo k razporeditvi beguncev v drugih članicah EU po kvotnem sistemu, zavzeti tudi za odpravo sistema, ki begunce sili, da morajo ostati v državi, v katero so najprej vstopili«.
Tisti, ki nočejo ostati v teh državah, dodaja komentatorka, se izogibajo registraciji in padejo v roke tihotapcem. Njen komentatorski kolega in urednik centralne redakcije tega dnevnika Eric Frei pa je pred dnevi razglabljal, da so nesmiselni že sami predlogi o kvotah, saj si begunci ne želijo v revne vzhodne članice EU, temveč zlasti v Nemčijo in na Švedsko, nasilna razmestitev v druge članice pa zaradi schengenskega sporazuma ne bo pomagala, saj jo bodo prej ali slej ubrali proti zastavljenemu cilju.
Viktor Orbán
Zaradi begunske krize se bo madžarski premier Viktor Orbán jutri pogovarjal s predsednikom evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem, v petek pa se v Bruselj iz istih razlogov odpravlja tudi podpredsednik avstrijske vlade Reinhold Mitterlehner. Na skupen pristop do begunske politike EU se pripravljajo tudi dosedanje nasprotnice kvotnih sistemov, Češka, Madžarska, Slovaška in Poljska, katerih voditelji se bodo v petek sestali v Pragi. V Budimpešti, kjer so že na začetku poletja zaostrili zakon o priseljencih, pripravljajo paket 13 novih zakonskih ukrepov, med katerimi so tudi kazni za poškodovanje ograje na meji s Srbijo. Ob njej so se v torek zbrali pripadniki civilnodružbenih organizacij z obeh strani meje in s škarjami izrezali simbolični prehod skozi ograjo. »Če obravnavamo ljudi kot živali, potem smo res živali,« je dejal eden od aktivistov.
Ne le moralizirati
K drugačnemu pristopu do pribežnikov je pozval tudi dunajski nadškof kardinal Christoph Schönborn. »Glede begunskega vprašanja ne bi smeli le moralizirati, potem pa nič narediti,« je povedal kardinal za televizijo ORF. Avstrijska Katoliška cerkev skupaj s Karitas že zdaj zagotavlja največ zatočišč za begunce, v prihodnjih tednih pa jih bo samo dunajska nadškofija nastanila še dodatnih tisoč, je napovedal kardinal, ki ga je bilo te dni opaziti na dunajski železniški postaji Westbanhof, kjer se je priključil približno dvesto prostovoljcem, ki so beguncem prinašali hrano, vodo in obleke. »Čudovito je videti, koliko ljudi se je zbralo in koliko solidarnosti so pokazali. To je dokaz, da hitra in nebirokratska pomoč deluje,« je povedal generalni sekretar Karitas Klaus Schwertner. Po ponedeljkovem navalu prostovoljci niso imeli več veliko dela, saj je po zaprtju budimpeške postaje Keleti v torek čez dan na postajo prispelo le še kakih 150 beguncev, ki se jim je čez madžarsko-avstrijsko mejo do Dunaja uspelo pripeljati na lokalnih vlakih. S policije so sporočili, da je zvečer prispela samo ena begunska družina, pa še ta ni potrebovala začasnega prenočišča v bližnjem izpraznjenem železniškem poslopju, saj se je takoj odpravila naprej proti Nemčiji.
