Tiskane izdaje
Glede Rusije sta se strinjala, da bi morali Moskvi poslati jasna sporočila. Po Schulzevih besedah je nesprejemljivo, da stalna članica varnostnega sveta OZN krši mednarodna pravila. Zagovarja pa dialog z Moskvo.
Ogniti se nista mogla niti aferi Luksemburg Leaks. Schulz je opozoril, da struktura obdavčitve in davčnega sistema v velikem vojvodstvu zanj ni nič novega. Že med predvolilno kampanjo da je opozarjal, da je izogibanje plačilom v Luksemburgu in drugih članicah ena od največjih težav.
Glede konkretnih postopkov bo počakal na rezultate preiskave evropske komisije. Nepoštena konkurenca na področju davkov ima široko nasprotovanje v evropskem parlamentu. Po njegovem je to eden od ključnih delov za ponovno pridobivanje zaupanja ljudi tako v EU kot v članicah, ki dobivajo denar iz evropskih skladov in na drugi strani delujejo kot nelojalna konkurenca, kar povzroča veliko škodo zaupanju v EU.
Po besedah Mira Cerarja bi afera lahko predstavljala težavo za komisijo Jean-Clauda Junckerja. »Mislim, da bo oslabila njegov položaj in položaj celotne komisije v mesecih, ki so pomembni za Evropo,« je dejal. Slovenski premier se čudi času objave. Po njegovem mnenju se morajo evropski parlament, komisija in druge institucije lotiti zadeve. Cerar upa, da bodo našli jasno rešitev za prihodnost.
Schulz je sicer zavrnil očitke, da se je evropski parlament vpletal v imenovanje nove kandidatke za slovensko komisarko. Pravi, da bi takšno vprašanje morali postaviti političnim skupinam in da je odločitev na koncu sprejela slovenska vlada.
Cerar: Nato bi se moral širiti na Balkan
Cerar se je iz evropskega parlamenta odpravil na sedež Nata, kjer ga je opoldne sprejel generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg.
Norvežan, ki je na čelu zavezništva od prvega oktobra, je Cerarjevo odločitev, da že kmalu po izvolitvi obišče sedež Nata, označil za »močno sporočilo« in »znamenje zavezanosti«. V Natu cenijo slovenski prispevek v Afganistanu in še zlasti na Kosovu. Bolj kočljivo pa je vprašanje naložb v obrambo. Slovenija je stroške več leta zniževala in po novem za obrambo namenja le še malce več kot odstotek BDP. Tudi skoraj vse druge članice so izdatke krčile. »Od leta 2005 so članice Nata zmanjšale izdatke za 20 odstotkov, Rusija jih je povečala za polovico,« je povedal Stoltenberg.
Na vrhu Nata v Walesu septembra so se članice zavezale, da bodo ustavile zmanjševanje izdatkov in da si bodo v prihodnjih desetih letih prizadevale za povečanje deleža na želena dva odstotka BDP. »Kolektivne varnosti se ne da dobiti zastonj,« je opozoril Stoltenberg.
V Sloveniji je posebna težava delež obrambnega kolača, namenjen za naložbe v opremo. Z dvema odstotkoma je Slovenija na samem repu lestvice Natovih članic, standard zavezništva je dvajset odstotkov. Cerar je povedal, da bo Slovenija ustavila krčenje izdatkov in da jih bo začela povečevati, ko bo gospodarski položaj boljši. S Stoltenbergom se je sicer strinjal v oceni negativnih gibanj izdatkov. Slovenski premier je ocenil, da je uresničevanje zaveze iz Walesa nujno za dosego cilje − močnega, trdnega in pripravljenega Nata.
Kot odziv na novo realnost, ki jo je v svojim ravnanjem med ukrajinsko krizo ustvarila Rusija, Nato načrtuje oblikovanje posebne enote, poimenovane bojna konica, ki bi se lahko v nekaj dneh razmestila na ozemlju ogrožene države, denimo ob Baltiku. Načrte pripravljajo v vojaškem delu Nata. V enoti, ki bo imela od 4000 do 7000 vojakov v visoki pripravljenosti, bodo sodelovale vse članice. »28 za 28,« je povedal Stoltenberg. Premier Cerar še ni mogel povedati, kakšna bo vloga Slovenije v njej in koliko bodo znašali dodatni stroški, povezani z njenim oblikovanjem.
Prepričan je tudi, da bi Nato za ohranitev verodostojnosti moral nadaljevati politiko odprtih vrat in nadaljevati širjenje na Balkanu. »Regija je za Nato nedokončano delo,« je povedal Cerar.
»V Sloveniji krepimo duh miroljubnosti«
»Nujo po obrambi moramo razumeti kot del družbene realnosti,« pa je Cerar povedal na srečanju z zaposlenimi na predstavništvu Slovenije pri Natu in Slovenci, ki delajo v strukturah zavezništva. V nagovoru je omenil, da v Sloveniji obstaja pomanjkanje zavedanja o pomenu obrambe in članstva v Natu. Tudi ne ceni se dovolj tistih, »ki so v uniformah ali brez njih dali prispevek na področju obrambe«.
V Sloveniji po Cerarjevih besedah »krepimo duh miroljubnosti«, a permier je opozoril na slovensko zadrego glede članstva v različnih organizacijah in predvsem glede spoštovanja zavez, ki izhajajo iz njega. Pri varčevanja tako na področju obrambe kot policije da bi morali imeti pred očmi ohranjanje stanja pripravljenosti na primerni ravni. Vojska pa da ne more delovati brez zadostne in sodobne opreme.
Popoldne se bo Cerar srečal še s predsednikom evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem in novo slovensko komisarko Violeto Bulc.
