Tiskane izdaje
Bruselj - Četudi so evropski voditelji ob koncu vrha EU hoteli pokazati, da je bilo razpoloženje, po začetnem razdoru s Poljsko glede podaljšanja mandata Donalda Tuska, na koncu vendarle bolj pozitivno in konstruktivno, globoka nesoglasja in negotovost ostajajo.
Cilj neuradnega zasedanja voditeljev 27 članic (brez Združenega kraljestva) je bila razprava o izjavi o EU, ki bo sprejeta 25. marca ob 60. obletnici rimske pogodbe. Po besedah nemške kanclerke Angele Merkel naj bi bilo vodilo, da »smo združeni, a združeni v različnosti«. Pričakovati je, da bodo čez dva tedna v Rimu slavnostno in brez polemik zgolj potrdili vnaprej pripravljeno izjavo, v kateri naj bi si določili cilje za prihodnje desetletje. »Ne gre le za velike besede, ampak za to, da bi v enem, dveh ali treh letih lahko povedali, kaj smo dosegli,« je pojasnjevala Merklova.
Uradno izhodišče razprav ni bila bela knjiga predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja s petimi scenariji razvoja EU. Čeprav je bil eden od njih, Evropa več hitrosti, središče razprav na vrhu. O njem je kot na neuradnem vrhu na Malti februarja prva začela govoriti Merklova. Na svoji strani ima francoskega predsednika Françoisa Hollanda: »Mora biti mogoče, da se nekaj članic odloči, da gre naprej hitreje in z večjimi koraki, ne da bi bili izgubljeni solidarnost in povezanost 27 članic.« Tudi vlade v Beneluksu, Italiji in Španiji so naklonjene povezovanju voljnih.
Nova železna zavesa med vzhodom in zahodom
Juncker je opozoril na nesporazum, saj da kar nekaj voditeljev obravnava idejo tesnejšega povezovanja skupine članic kot nove linije ločevanja - železne zaveze med vzhodom in zahodom. Najbolj sumničavi so v vzhodnih članicah med Črnim morjem in Baltikom. Poljska premierka Beata Szydło je razglasila, da se nikoli ne bodo strinjali z Evropo več hitrosti. Enotnosti notranjega trga, schengna in EU kot take da ne bi smeli spodkopavati. Posebej je bentila, ker je bila Poljska izpostavljena pritisku v zvezi z denarjem iz proračuna EU.
Glede denarja je Juncker opozoril, da njegov scenarij o globljem povezovanju voljnih držav nikakor ni povezan z razpravami o proračunu EU. Skratka, strahovi na vzhodu, da bodo dobivali manj denarja, če ne bodo sodelovali v Evropi prve hitrosti, niso utemeljeni. Juncker je sicer ves čas poskušal dokazovati, da Evropa več hitrosti ni nič novega. Deluje da že ne samo s schengnom in evrom, ampak tudi že znotraj same skupine z evrom - le deset od 19 držav bi uvedlo davek na finančne transakcije. Druga področja več hitrosti so še patentna ureditev, evropsko tožilstvo, ločitveno pravo ...
Cerar: Strahovi članic, da bi zaostale, so nerealni
Tudi slovenski premier Miro Cerar je po vrhu poudarjal ugotovitev voditeljev, da je Evropa več hitrosti že dejstvo. To, da Slovenija sodeluje v vseh vrstah poglobljenega sodelovanja, naj bi bila prednost za njen nadaljnji razvoj znotraj EU. »To je razprava, ki nas ne skrbi,« je o EU več hitrosti pojasnjeval Cerar. Slovenija da lahko v razpravah sodeluje z lastno vizijo in idejami. Strahovi nekaj članic, da bi v okviru Evrope več hitrosti lahko zaostale ali bile izločene, se mu ne zdijo realni, saj mora poglobljeno sodelovanje skupine držav na nekem področju potrditi še EU kot celota.
V izjavah Poljaka Donalda Tuska, ki mora kot predsednik evropskega sveta zastopati interese vseh članic, navduševanja nad več hitrostmi ni bilo. »Razpoloženje je tako: če hočete hitro, pojdite same; če hočete daleč, pojdite skupaj,« je povzel razprave na vrhu. V kontekstu prihajajočih pogajanj o brexitu in tudi dolgoročnih strateških interesov EU je pozval k ohranjanju politične enotnosti 27 članic. Pričakovano je, da bo Združeno kraljestvo prihodnji teden sprožilo postopek brexita. Preostale članice bi svoj odziv pripravile na izrednem vrhu na začetku aprila.
Na dan po brexitu ...
V primeru britanskega odlašanja bi bil vrh po velikonočnih praznikih, menda šele na začetku maja. Juncker je sicer pojasnjeval, da brexit ni konec EU ali evropskih ambicij. Zdi se mu, da druge članice še spodbuja k sodelovanju. Izrazil je upanje, da bo prišel dan po brexitu, ko se bodo Britanci vrnili na skupno ladjo. Zanimivo je, da bo rimska izjava z brexitom podobno kot berlinska izjava leta 2007 ob 50. obletnici pogodb imela negativno izhodišče. V berlinski izjavi so voditelji reševali evropsko barko po padcu evropske ustave in postavili smerokaz za lizbonsko pogodbo.
