Cerar za Die Welt: Ob begunskih dominah tudi Slovenija nima druge izbire kot zavračanje beguncev

»Nemčija zmanjšuje sprejem in ne bo dolgo trajalo, da ji bo sledila Avstrija. V naši mali državi ne moremo poskrbeti za vse.«

Mon, 18.01.2016, 17:29

Berlin − V Delu smo obširno poročali o četrtkovem obisku predsednika slovenske vlade pri nemški kanclerki Angeli Merkel in njegovem nastopu na gospodarskem vrhu založbe Axel Springer, soorganizator vrha časopis Die Welt pa zdaj z Mirom Cerarjem objavlja tudi intervju.

»Položaj v Sloveniji je napet, vsak dan prihaja okrog štiri tisoč novih migrantov,« je povedal slovenski premier. »Doživljamo neke vrste učinek domin: Švedska in Danska sta začeli razlikovati med gospodarskimi migranti in iskalci azila, ki bežijo pred nasiljem, Nemčija tudi zmanjšuje sprejem in ne bo dolgo trajalo, da ji bo sledila Avstrija. S tem tudi Slovenija nima druge izbire in jih mora zavračati, saj v naši mali državi za vse ne moremo poskrbeti.«

Kot že v pogovoru za Delo je Cerar tudi Die Weltu predstavil svoj predlog večje pomoči Grčiji pri zavarovanju meja EU, učinkovitejše obalne straže in uresničitve dogovora s Turčijo, hkrati pa tudi večjo podporo Makedoniji pri obračunu z ilegalnim priseljevanjem. »Položaj na Zahodnem Balkanu je politično zelo krhek, zastoj v begunskem valu bi bil zelo nevaren za stabilnost območja.« Solidarnost med državami EU je omejena, prav tako naše sposobnosti integracije ljudi iz nekega drugega kulturnega prostora. »Zato je še toliko pomembneje razlikovati med gospodarskimi begunci in migranti, ki upravičeno prosijo za politični azil.«

Na vprašanje o odnosih Slovenije s sosednjo Hrvaško je premier Cerar odgovoril, da se je komunikacija izboljšala, sodelovanje pa še vedno ni zadostno, a upa, da se bo mogoče po oblikovanju hrvaške vlade mogoče čim prej sesti skupaj. Na vprašanje, ali je razočaran zaradi pomanjkanja solidarnosti v Evropi in še posebej od tistih držav, ki jih begunska kriza ni tako zelo prizadela, pa je navedel številne države, ki Sloveniji pomagajo z materiali, policisti in tehnično pomočjo. Seveda pa so tudi takšne države, ki niso prizadete in se držijo nazaj, kar lahko do neke mere celo razume, »če se bo izoliralo vse več evropskih držav, pa bo v nevarnosti tudi EU.«

Predsednika slovenske vlade skrbi, ker populistične stranke v vsej Evropi za terorizem na splošno obtožujejo begunce in tako pridobivajo na raziskavah javnega mnenja, vlade pa so kljub vsemu odgovorne za zaščito svojega prebivalstva. Pri tem po njegovem prepričanju ne gre le za begunce, ki prihajajo iz Sirije izvajati napade, v Parizu smo videli, da nevarnost prihaja tudi od priseljencev, ki niso dobro integrirani. »Zato je naša odgovornost, da sprejmemo le toliko ljudi, kot jih lahko tudi integriramo.« Na vprašanje, ali je tudi po njegovem mnenju nemška kanclerka Angela Merkel krizo sprožila z napačnimi signali, je ocenil, da je septembra meje odprla z najboljšimi nameni, njene besede pa je bilo vseeno mogoče napačno razumeti kot povabilo vsem.

Zakaj v tej krizi vidimo tako malo pripravljenosti za vodenje, je še zanimalo Die Welt. Evropska unija ni federalna država, ampak gremij osemindvajsetih držav, zato je treba biti v pričakovanjih realističen, je ocenil predsednik slovenske vlade: »Začetek pa bi že bil, če bi se vseh osemindvajset šefov vlad politično odgovorno obnašalo v svojih državah.«

Prijavi sovražni govor