Četniki v Republiki srbski fizično obračunali z novinarji

V Višegradu je pripadnik ravnogorskega gibanja s kamnom napadel snemalca in se z mikrofonom znesel nad novinarko.

pon, 14.03.2016, 17:00

Kaznovanje storilcev zločinov

Bakira Hasečić iz Višegrada je ena od tisočev žensk, ki so jih posilili, spolno zlorabili in mučili med vojno v BiH. Cilj predsednice Društva žensk žrtev vojne je pravično kaznovanje storilcev grozovitih dejanj. Čeprav je težko govoriti o natančnem številu posiljenih žensk med vojno v BiH, naj bi jih bilo med 20 in 50 tisoč.

Četniki so v nedeljo v Višegradu, kjer je bilo ubitih skoraj 3.000 Bošnjakov, obeležili 70 obletnico prijetja generala Dragoljuba Draže Mihailovića. Na shodu so fizično napadli novinarsko ekipo TV N1, zaradi lastne varnosti pa je prizorišče zapustila ekipa federalne televizije FTV.

Novinarska ekipa TV N1 se je približala šotoru polnemu mladeničev v črnih oblačilih in pripadnikov ravnogorskega gibanja, ki je bilo med drugo vojno četniška ideološka baza. Nihče ni hotel dajati izjav, starejši četnik pa jih je legitimiral in jim brez slehernega pojasnila prepovedal snemanje.

Ko so skušali posneti nekaj kadrov od daleč, jih je nenadoma napadel dvometraš, ki je začel snemalca udarjati s kamnom po glavi. Novinarka je skušala posredovati, silak pa ji je iz rok iztrgal mikrofon in z njim tudi njo udaril večkrat po glavi. Verbalno so jih napadli še drugi udeleženci shoda, med njimi tudi ženske, rešili pa so jih mladeniči iz Srbije, ki so jih strpali v osebno vozilo in se jim opravičili zaradi incidenta. Novinarska ekipa FTV se je raje takoj uklonila ukazu četniškega vojvode, naj zapusti shod.

Višegrajski »živi kres«

Predsednice Društva žensk žrtev vojne Bakira Hasečić je pred shodom pozvala oblast, naj ne dovoli rehabilitacije četniške ideologije v Bosni in Hercegovini. Varnostnega ministra Dragana Maktića je še pozvala, naj ne dovoli več zborovanj, kot je bilo včerajšnje v Višegradu. Po njenem je bila četniška ideologija vzrok za množično trpljenje, še zlasti Bošnjakov. Poleg zakona o prepovedi zbiranja četnikov je zahtevala od pristojnih organov BiH tudi prepoved uporabe njihovih simbolov.

Četniška zborovanja v Višegradu v Republiki srbski so bila tudi že v preteklih letih, kar je najbolj presenetilo in prizadelo povratnike in družine žrtev v mestu, v katerem je bilo ubitih skoraj 3.000 Bošnjakov, med njimi 128 otrok. Višegrad so srbske sile etnično očistile v pičlih 60 dneh, v mestu pa vsako leto obeležijo obletnico zločna znanega kot Živi kres. Srbske sile so namreč 27. junija 1992 v hiši Meha Aljića v Pionirski ulici v naselju Bikavac zaprli in zažgali 70 otrok, žensk in starejših ljudi.

Spomin na rablje in žrtve

Na haaškem sodišču sta bila zaradi grozovitega zločina obsojena organizator paravojaške enote Maščevalci Milan Lukić na dosmrtni zapor in bivši policist Sredoje Lukić na 27 let zapora. Ravnogorsko gibanje Višegrad je na shodu sporočilo, da je 13. marec pomemben za četniško zgodovino, idejo in pot, po kateri morajo kreniti naprej. Kot so poudarili, četniki ne smejo pozabiti na zločine tistih, ki so se odrekli tako Bogu kot srbskemu narodu, slavi svojih prednikov, zgodovini in običajem, ki so jih negovali general Draža in njegovi privrženci. V njegov spomin so položili cvetje na Mihailovićev spomenik, ki je postavljen v bližini naselja Dobrun, v katerega se vračajo Bošnjaki, ki so jih pregnali iz njihovih domov.

Na pokopališču Stražište v Višegradu so lani ob 23. obletnici zločinov nad Bošnjaki odkrili tudi spominsko ploščo, ki naj bi trajno spominjala na grozovit zločin v Pionirski ulici. Pristojna občinska služba je takoj izdala nalog komunalcem, naj odstranijo s spominske plošče besedo genocid, ki ga oblast v Republiki srbski tudi dvajset let po vojni ne priznava.

Prijavi sovražni govor