Četrt stoletja ukrajinske samostojnosti

Kar dva dni zapovrstjo so se Ukrajinci na proslavljanju praznikov državne zastave in neodvisnosti Ukrajine spominjali­ 25. rojstnega dneva svoje države.­ »Za nas je nadvse pomembno, da bo ukrajinska zastava zaplapolala tudi nad Doneckom, Luganskom, Simferopolom in Sevastopolom,« je na slovesnosti v Kijevu dejal predsednik Petro Porošenko.

Dan modro-rumene zastave, ki je po predsednikovih besedah zdaj v prej naštetih mestih v uporniškem Donbasu na vzhodu države in nekdaj ukrajinskem, zdaj pa ruskem polotoku Krim, ne preganjajo prvič v zgodovini, saj so jo prepovedovale že sovjetske oblasti, Ukrajinci praznujejo 23. avgusta šele zadnjih dvanajst let. Na praznik se spominjajo tega dneva leta 1991, ko je skupina poslancev vrhovne rade po propadu puča proti sovjetskemu voditelju Mihailu Gorbačovu izobesila ukrajinsko zastavo na poslopje vrhovne rade. Prej so vsaj v Kijevu praznovali dan zastave 24. julija, saj je tega dne leta 1990 res prvič zavihrala na stavbi ­magistrata.

Zmešnjava z dnevom neodvisnosti

Še več »zmešnjave« je bilo z dnevom neodvisnosti, ki ga je danes v prestolnici »tradicionalno« pospremila vojaška parada. Tega so v diaspori še v času Sovjetske zveze praznovali 22. januarja, saj so na ta dan leta 1918 prvič v zgodovini razglasili sicer ne dolgotrajno neodvisnost Ukrajinske narodne republike. Na domačih tleh so prvič praznovali uradni dan neodvisnosti 16. julija 1991, na prvo obletnico sprejetja deklaracije o državni suverenosti Ukrajine v vrhovnem sovjetu ukrajinske socialistične republike. A ker je ta sovjet šele dober mesec po prvi proslavi to državno suverenost tudi zares razglasil, so se februarja 1992 poslanci vrhovne rade odločili, da bo praznik raje 24. avgusta. Kar precej ljudi je pričakovalo, da bo dan neodvisnosti 1. decembra, saj se je šele na ta dan leta 1991 90,32 odstotka prebivalstva na referendumu odločilo, da hoče živeti v samostojni državi.

Voditelji o Donbasu

Danes prebivalci, ki živijo v Donecku (tam je bilo pred 25 leti za ukrajinsko suverenost 83,9 odstotka prebivalstva) ali Lugansku (83,86 odstotka), ne bi več tako glasovali. O Donbasu, kjer orožje nikoli ne utihne, so se v torek po telefonu pogovarjali tudi voditelji Francije, Nemčije in Rusije: predsednik François Hollande, kanclerka Angela Merkel in predsednik Vladimir Putin. Zahodna voditelja sta pozvala ruskega kolega, naj naredi vse, kar je v njegovi moči, za umiritev razmer, so kasneje sporočili iz Berlina. Hollande je poudaril, da Francija še vedno ne sprejema ruske »aneksacije Krima«, in pozval vse strani, naj spoštujejo minške sporazume, ker »ni alternative za mirno rešitev«, so sporočili iz njegove pisarne, v Kremlju pa poudarili dogovor voditeljev, da se bodo na začetku prihodnjega meseca osebno srečali in pogovorili o ukrajinski krizi ob robu vrha skupine držav G20 na Kitajskem.

Brez četrtega člena normandijske četverice

Ali bo na pogovorih tudi preostali del »normandijske četverice«, njihov ukrajinski kolega Petro Porošenko, ni jasno, saj Ukrajina ni članica »velike« dvajseterice. Do nedavnega je bila negotova tudi usoda tega že prej načrtovanega srečanja na Kitajskem, saj je Putin pred kratkim izjavil, da nima smisla pripravljati novih sestankov v »normandijskem formatu«, dokler »se Kijev ne bo odpovedal politiki terorja in provokacije«. V Moskvi obtožujejo ukrajinsko vojaško obveščevalno službo, da je poslala na Krim diverzante, ki so jih nedavno zajeli ob rusko-ukrajinski meji, v Kijevu pa zanikajo kakršnokoli povezavo z domnevnimi načrtovalci terorističnih dejanj.