Tiskane izdaje
Francoski časnik Libération, ki v svojih prostorih gosti preostalo osebje Charlie Hebdoja − to novo številko pripravlja tudi z opremo, ki jim jo je posodil Le Monde, in sredstvi, ki so jim jih zagotovili drugi francoski in tuji mediji −, je sinoči na svojem profilu na družabnem omrežju twitter objavil novo naslovnico satiričnega časnika. Na njej je upodobljen prerok Mohamed s solzo na licu in napisom Je suis Charlie v rokah, nad njim pa piše Tout est pardonné oziroma Vse je oproščeno, kar francoski mediji interpretirajo, kot da Mohamed karikaturistom oprošča za svoje satirične upodobitve. Odvetnik časnika Richard Malka je za radio France Info dejal, da bo nova izdaja poleg podob preroka Mohameda vsebovala tudi karikature politikov in drugih religij.
Foto: Charlie Hebdo/AFP Photo
Posebno izdajo časnika pripravljajo v kar 16 jezikih za bralce po vsem svetu. V sredo in četrtek bo na voljo prvi sveženj milijon izvodov, če bo povpraševanje veliko, pa bodo po besedah tiskovnega predstavnika podjetja MPL, distributerja Charlie Hebdoja, Michela Saliona, pozneje natisnili še dva milijona izvodov. Kot je dodal Salion, so že zdaj prijeli naročila za 300.000 izvodov iz tujine, medtem ko je imel časnik doslej v tujini le 4000 naročnikov. Salion je še pojasnil, da je časnik običajno izhajal v nakladi 60.000 izvodov, prodali pa so približno 30.000 izvodov.
Tednik, ki razburja
Kot smo v Delu že poročali, je satirični tednik Charlie Hebdo doslej že večkrat razburil javnost in izzval polemike zaradi svojega načina poročanja.
Časnik je leta 2006 ponatisnil kontroverzne karikature iz danskega časopisa Jillands-Posten, ki je objavil dvanajst podob preroka Mohameda, med katerimi je muslimane najbolj razbesnela tista, na kateri ima prerok v turbanu bombo. Objava spornih karikatur preroka je sprožila nasilne proteste, ki so zahtevali žrtve, gorela so danska veleposlaništva, nekatere muslimanske države pa so bojkotirale danske izdelke. Danski karikaturist Kurt Westergaard je preživel zgolj zato, ker se je skrival, poleg tega pa mu je policija nudila še zaščito.
Znova je razburil novembra 2011 s posebno izdajo o arabski pomladi z naslovom Charia Hebdo [Šaria Hebdo] in s prerokom Mohamedom kot »gostujočim urednikom«, pri čemer je naslovnico s prerokovo karikaturo spremljal šaljiv komentar. V zgodnjih jutranjih urah naslednjega dne je v prostore časnika priletela molotovka. Tarča napada je bila takrat tudi spletna stran revije, na katero so napadalci vnesli opozorilno sporočilo v angleškem in turškem jeziku.
Niz karikatur, ki so razjezile muslimane, je Charlie Hebdo nadaljeval septembra 2012, ko je sporne karikature objavil v povezavi z nasilnimi protesti, ki so v nekaterih državah izbruhnili po predvajanju ameriškega nizkoproračunskega filma z naslovom Nedolžnost muslimanov (Innocence of Muslims), ki je žalil preroka Mohameda.
Zatem je Charlie Hebdo med drugim januarja 2013 izšel v posebni izdaji, ki vključuje strip o življenju muslimanskega preroka Mohameda. Zadnji tvit, ki ga je pred sredinim napadom objavil časnik, je bila karikatura vodje skrajne sunitske milice Islamska država Abuja Bakra al Bagdadija.
Zadnja številka pred napadom. Foto: Bertrand Guay/AFP
Sredin napad na uredništvo časnika Charlie Hebdo sta izvedla brata Said in Cherif Kouachi, domnevno prav zaradi zgoraj omenjenih karikatur preroka Mohameda in norčevanja iz islama. Kot so namreč povedale priče napada, sta med drugim vzklikala »Alahu akbar« (Bog je velik) in »Maščevali smo preroka«. Brata sta se nato policijskim preganjalcem izogibala dva dni, pri tem pa oropala bencinski servis in ukradla več vozil. Po navedbah pariškega tožilstva je bil Cherif Kouachi med begom tudi lažje ranjen v vrat, a sta vseeno pobegnila. V petek zjutraj sta se zabarikadirala v tiskarno v kraju Dammartin-en-Goële severno od Pariza, pri tem pa zajela talca. Po celodnevnem obleganju so okoli 17. ure odjeknili streli in eksplozije, napadalca sta se spopadla s policisti in bila ubita.
Medtem se je sredi dne v Parizu začela nova drama − napadalec Amedy Coulibaly, ki je osumljen, da je v četrtek na jugu Pariza ubil policistko, je v petek popoldne pri Porte de Vincennes na vzhodu Pariza vdrl v judovsko trgovino in zajel več talcev. Zatrdil je, da jih bo ubil, če bo policija posredovala proti bratoma Kouachi, s katerima je bil po lastnih navedbah v stiku. Skoraj hkrati s posredovanjem proti napadalcema na Charlie Hebdo so streli odjeknili tudi pri trgovini − obleganje se je končalo s smrtjo napadalca, a tudi štirih talcev. Francoske varnostne sile so med dvojno operacijo rešile skupno 16 talcev, enega iz tiskarne in 15 iz trgovine.
Množično slovo od ubitih judov
Smrt štirih talcev, ki so se ob napačnem času znašli na napačnem mestu, ni pretresla le številne judovske skupnosti v Franciji, ampak tudi Izrael, kjer so se danes na skupni pogrebni slovesnosti množično poslovili od ubitih. Njihove posmrtne ostanke so v Izrael prepeljali danes zjutraj. Na ulicah se je zbralo več tisoč ljudi, k zadnjemu počitku so jih položili na pokopališču na obrobju Jeruzalema. »Nismo vas hoteli tako sprejeti v Izrael. Hoteli smo vas žive,« je v čustvenem govoru povedal predsednik Reuven Rivlin, za katerega je nesprejemljivo, da judje v Evropi znova živijo v strahu. »Ne moremo dovoliti, da je leta 2015, 70 let po koncu druge svetovne vojne, jude znova strah na evropskih ulicah.«
Na 22-letnega Yoava Hattaba, 45-letnega Philippa Brahama, 25-letnega Yohana Cohena in 64-letnega François-Michela Saada so se danes spomnili tudi v Franciji, kjer so na pol droga spuščene zastave spremljali napisi »Jeruzalem je na strani Francozov, vsi smo Charlie«. Izgubo so najgloblje občutile družine umrlih, ki so se danes poslovile od svojih ljubljenih. »Ljubil je Izrael, tu je hotel živeti. Zdaj je tu,« je v solzah za AFP povedal Yonatan Saada, sin enega od pokojnih.
Francoska AFP poroča, da je za številne Izraelce drama s talci le še en dokaz, da je francosko okolje vse bolj sovražno do judov in da jih tamkajšnje oblasti ne morejo zaščititi. A je ministrica za ekologijo Ségolène Royal, ki je na pogrebu zastopala francosko politiko, žalujočim zatrdila, da »za antisemitizem v Franciji ni prostora« in da se vlada odločno bori proti vsem oblikam antisemitizma.
Po navedbah francoske tiskovne agencije AFP v Franciji živi od 500.000 do 600.000 judov, a ti vse bolj množično zapuščajo Evropo. Lani se jih je v judovsko državo odselilo 6600.
V iskanju sostorilcev
V dneh po napadih so se tako v Franciji kot drugod po svetu začeli vrstiti izrazi sožalja in solidarnosti, nedeljskih shodov enotnosti in kljubovanja ekstremizmu pa se je v Franciji udeležilo skoraj štiri milijone ljudi, največ, milijon in pol, v Parizu. Medtem so francoske oblasti močno poostrile varnost v državi in na ulice poslale 15.000 dodatnih pripadnikov varnostnih sil, preiskovalci pa še naprej iščejo morebitne sostorilce napadalcev − francoska policija je včeraj opozorila, da je šest članov teroristične celice, vpletene v napade, morda še vedno na begu.
Valls: Smo v vojni s skrajnimi islamisti, ne pa z islamom
Francija je v vojni s terorizmom, islamizmom in džihadizmom, ni pa v vojni z nobeno religijo, je danes pred poslanci po poročanju STA poudaril francoski premier Manuel Valls. Premier se je danes udeležil izrednega zasedanja parlamenta v Parizu, namenjenega počastitvi 17 žrtev nedavnih najbolj krvavih terorističnih napadov v Franciji v zadnjega pol stoletja.
Poslance je danes tudi pozval, naj kljub napetem ozračju po napadih potrdijo nadaljevanje sodelovanja francoske vojske v operaciji proti skrajni Islamski državi (IS) v Iraku. »Naša misija ni končana (...) soočeni smo z vojno proti terorizmu,« jih je opozoril.
Poslanci so sledili pozivu in s 488 glasovi za ter le enim proti in 13 vzdržanimi potrdili podaljšanje misije, poroča STA. Glasovanje je sicer praviloma le rutinsko, saj mora parlament po štirih mesecih potrditi nadaljevanje vsake vojaške intervencije Francije v tujini, a po napadih minuli teden so se okoliščine bistveno spremenile.
