Cipras: Grčija še ni zapustila pogajalske mize

Nedeljski referendum je v zadnjem trenutku lahko odpovedan, pogajanja so še živa.

Objavljeno
30. junij 2015 15.05
TOPSHOTS-GREECE-ECONOMY-POLITICS-EU-IMF-DEMO
Boštjan Videmšek, zunanja politika
Boštjan Videmšek, zunanja politika
Nocoj ob polnoči po grškem času se bo iztekel rok za plačilo grškega dolga Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) v skupnem znesku 1,6 milijarde evrov. Grška oblast je jasno povedala, da dolga ne bo plačala. S tem Grčija postaja prva država razvitega sveta, ki svojega dolga do IMF ne bo odplačala.

Medtem ko je v ponedeljek zvečer pred helenskim parlamentom in na trgu Sintagma v središču Aten potekal množični shod v podporo zavrnitvi nadaljnjih varčevalnih ukrepov in pustošenja Grčije, ki je bil hkrati tudi shod v podporo vladi levičarske Sirize, so tako iz Aten kot iz Bruslja prihajali signali, da pogajanja vendarle še niso povsem končana in da tudi izvedba nedeljskega referenduma še vedno ni stoodstotna.

Razpis referenduma, na katerem se bodo grški volivci in volivke odločali o zadnjih predlogih trojke posojilodajalcev (evropska komisija, Evropska centralna banka, IMF) oziroma o podpori svoji vladi, ki je pritiske posojilodajalcev zavrnila, za grško stran namreč ni bil »histerična poteza«, ampak poslednje pogajalsko orodje, ki so ga imeli na voljo. To je v noči s ponedeljka na torek potrdil tudi predsednik grške vlade Aleksis Cipras. »Več glasov bo proti, močnejše bo orožje, ki ga bo imela na voljo vlada za ponoven zagon pogajanj. Grčija nikoli ni zapustila pogajalske mize. Še vedno je za njo,« je dejal Cipras, ki je bil v razpis referenduma prisiljen tudi zaradi neenotnosti znotraj Sirize. Hkrati se grški premier dobro zaveda, da bi morebitni neuspeh grškega »ljudskega glasovanja« skoraj gotovo pomenil hiter konec vladavine nove levice.

Ključna vloga medijev

Banke so bile v Grčiji tudi včeraj zaprte. Na bankomatih so dvigi omejeni na 60 evrov. Imetniki tujih kreditnih kartic – če se jim da vztrajati v dolgih vrstah – lahko še vedno dvigajo neomejene količine denarja. Kljub temu, da grška naftna podjetja zatrjujejo, da bi imela Grčija tudi v primeru bankrota in posledičnega izstopa iz evrskega območja, ki je še vedno zelo malo verjetno, na voljo vsaj še za šest mesecev naftnih rezerv, so vrste vse večje tudi pred bencinskimi črpalkami. Večina grških medijih, ki je v lasti ključnih oligarhov, ki so v spregi s prejšnjimi vladami in posojilodajalci veliko prispevali k grški tragediji, spodbuja atmosfero strahu. In ravno mediji, ki v Grčiji morda še bolj kot kjer koli drugod oblikujejo javno mnenje, utegnejo odigrati ključno vlogi pri rezultatih nedeljskega referenduma.

Referendum kot veliki politični test

»Poteka ostra kampanja posojilodajalcev in Evropske unije, ki bo zagotovo vplivala na vsakodnevno življenje grških državljanov. Odločitev Evropske centralne banke, da zaustavi financiranje grških bank, je ustvarila vzdušje zadušljivosti, tesnobe, strahu in terorja. Evropski uradniki vodijo svojo kampanjo, vključujoč predsednika komisije, ki je Grke pozval, naj glasujejo za – ne glede na to, kako bodo oblikovana referendumska vprašanja. Po njegovem bi bil grški ne tudi ne Evropi. To niti slučajno ne drži. To je čista propaganda. Zelo pomembno je, da bi v nedeljo izglasovali jasni, večinski ne, a rezultat je popolnoma nepredvidljiv,« je za Delo povedal grški politični analitik Janis Kimporopulus, ki se ne more načuditi evropski hipokriziji. »Ko smo zadnjih pet let spraševali trojko, ali varčevalni memorandumi in ukrepi niso v nasprotju z evropskimi pogodbami in dogovori, so nam ves čas odgovarjali, da memorandumi nimajo nobene povezave z evropskimi institucijami, ampak so le stvar Grčije in njenih posojilodajalcev. Zdaj pa so kar naenkrat ugotovili, da je varčevalni memorandum del evropske zakonodaje« trdi Kimporopulus in dodaja, da Evropska unija postaja vse bolj nekompatibilna z demokracijo. To bodo imeli Grki po njegovih besedah – skupaj z »nacionalno integriteto« – v nedeljo možnost obraniti na referendumu, ki bo nedvomno tudi »življenjska prelomnica« Sirizine vlade.

»Edini cilj političnega izsiljevanja in vseh pritiskov, ki smo jim bili priča v zadnjih petih mesecih, je ponižanje in, zrušenje prve levičarske vlade v moderni Evropi. Zato bo referendum velik političen test tako za oblasti, kot za grško družbo. Hkrati pa bo to tudi velik test za EU in evrsko območje,« dodaja Kimporopulus.