Tiskane izdaje
Štiristranski dokument
»Oba scenarija sta na mizi. Pogoji za obstanek v evru so na papirju,« je povedal visok evropski diplomat, ko je Cipras ponoči še ločeno sestankoval z nemško kanclerko Angelo Merkel, francoskim predsednikom Françoisem Hollandom in predsednikom evropskega sveta Donaldom Tuskom. Papir, ki je bil na mizi voditeljev, je štiristranski dokument, ki je nastal na zasedanju finančnih ministrov v soboto in nedeljo pred vrhom. V njem od Grčije zahtevajo, naj v okviru obnavljanja spodkopanega zaupanja že do srede sprejme prve reformne ukrepe.
To med drugim vključuje klasične zahteve: urejanje sistema DDV, večjo vzdržnost pokojninskega sistema, zagotovila neodvisnosti statističnega urada ... Poleg tega naj bi izpeljala privatizacijo podjetja za prenos električne energije in v skladu z dogovorom s trojko izpeljala ukrepe na trgu dela. Predlagano je bilo še - vse članice se niso strinjale z zahtevo -, da bi Grčija morala prenesti državno premoženje v vrednosti 50 milijard evrov na zunanji sklad in ga privatizirati. Upravljali bi ga sicer grška oblast, a bil bi pod nadzorom institucij EU. Z izkupičkom naj bi znižali dolg.
14 milijard v dveh mesecih
Izpolnitev zahtev je prvi pogoj, da bi se z Grčijo sploh začela pogajanja o novem, tretjem sporazumu o pomoči iz sklada ESM. Skupina z evrom bo »vzela na znanje« pričakovano financiranje Grčije v treh letih v višini od 82 do 86 milijard evrov. To oceno so podale tri institucije. Za pomoč bankam naj bilo na razpolago od 16 do 25 milijard evrov. Velika težave so obveznosti Grčije v prihodnjih tednih, ko program sploh še ne more biti sklenjen. Zgolj do konca julija Atene potrebujejo sedem milijard evrov in nato avgusta še pet milijard.
Ministri so poudarili »resne skrbi glede vzdržnosti grškega dolga«. Razlog za težave da je odmik od začrtane politike v zadnjih dvanajstih mesecih. Kot eno od rešitev omenjajo olajšave za dolg (daljši moratoriji in roki plačil). O njih bi utegnili razpravljali, ko bo Grčija v očeh treh institucij uspešno uresničila prvi sveženj ukrepov, predvidenih v programu. Zadnji stavek dokumenta je še posebej dramatičen: ponudili so hitra pogajanja o »premoru« v grškem članstvu v območju z evrom, ki bi utegnila vključevati tudi prestrukturiranje dolga.
Grexit - točka razdora
Rožljanje z grexitom je točka, kjer je med članicami prišlo do razdora. Francija je na čelu skupine, ki temu nasprotuje. Hollande je glede ugibanj o prekinitvi članstva Grčije v evru zgolj za pet let - včeraj objavljeni nemški predlog - povedal: »Ni grexita za nekaj časa. Grexit je ali ga ni«. Opozoril je, da bi se Evropa v primeru grškega izhoda začela premikati nazaj in tega si ne želi. V Berlinu po drugi strani tega nočejo izključiti in grožnjo grexita uporabljajo tudi kot pogajalsko taktiko. Merklova je opozorila, da ne bo sporazuma, ki bi bil sklenjen za vsako ceno.
Odkrita nemško-francoska nesoglasja glede Grčije so povzročila kar nekaj skrbi. Luksemburški zunanji minister Jean Asselborn je v Süddeutche Zeitung opozoril, da bi bilo za ugled Nemčije v EU in svetu usodno, če ne bi izkoristila priložnosti z zadnjimi grškimi predlogi. Grexit bi po njegovih besedah morali preprečiti. »Če Nemčija cilja na grexit, tvega globok konflikt s Francijo. To bi bila katastrofa za Evropo,« je povedal Asselborn. Prepričan je, da bi morali v vsakem preprečiti delitev Evrope na jug in sever. Duhov preteklosti da ne bi smeli priklicati.
Cipras za še en za kompromis
Grški premier Aleksis Cipras je ob prihodu izrazil pripravljenost na še en za kompromis. To je po njegovih besedah dolg do ljudi v Evropi, ki nočejo razdeljene stare celine. Dogovor bi po njegovem mnenju lahko že sklenili, če bi ga vse strani hotele. Od več drugih voditeljev je slišal, da je bilo z ravnanjem njegove vlade izgubljenega veliko zaupanja. Tudi slovenski premier Miro Cerar je bil na tej liniji, češ da se brez vnovične vzpostavitve zaupanja, ki je bilo izgubljeno med grškimi manevri, zadeva ne more končati pozitivno.
