Tiskane izdaje
Bruselj − Grški premier Aleksis Cipras je v telefonskem pogovoru z nemško kanclerko Angelo Merkel, francoskim predsednikom Françoisem Hollandom in prvim človekom evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem predstavil nove predloge za rešitev krize, poroča Reuters. Po navedbah njegovega urada je predlagal »sporazum z vzajemnimi koristmi, ki bo zagotovil končno rešitev in ne le odložil spoprijemanja s problemom«. Njegove podrobnosti še niso znane.
Glasnik Merklove je sicer v petek zatrdil, da bo jutrišnjih vrh voditeljev imel bolj posvetovalno naravo, če ne bodo imeli grških predlogov. Vsekakor bodo o njih najprej morali razpravljati tako v treh institucijah kot tudi finančni ministri upnic.
Cipras pred izbiro: sprejetje ponudbe ali bankrot
Konec tedna mineva v znamenju nadaljevanja ugibanj glede nadaljnjega razvoja dogodkov v grški krizi, saj utegnejo Atene že čez deset dni končati v bankrotu.
Če do konca meseca ne bi odplačale 1,55 milijarde IMF, bi bile vsaj v tehničnem smislu obravnavane kot plačilno nesposobne. Tudi če bi se jutrišnje zasedanje finančnih ministrov držav z evrom in nato še večerni vrh njihovih voditeljev končala pozitivno, so pričakovane težave. Zaradi zapletenih postopkov podaljševanja rešilnega programa, njegove odobritve in izplačil pomoči grška vlada najbrž ne bi mogla dobiti injekcij pred sredino prihodnjega meseca. Poleg tega bo grška vlada vsaj del zahtevanih reform morala najprej spraviti skozi parlament.
Do konca meseca mora plačati še plače v javnem sektorju in pokojnine. V grški vladi so zanikali namige, da v atenskih blagajnah konec meseca za to ne bo dovolj denarja. Čeprav zavlačujejo s plačili dobaviteljem in drugih obveznosti, je zmanjšanje zbranih davkov doseglo takšen obseg, da nič več ni gotovo. Bolj ali manj jasno je, da bodo Grki morali sprejeti ponudbo treh institucij (s kakšno manjšo spremembo). Sklicatelj zasedanja voditeljev, predsednik vrha držav z evrom Donald Tusk, je kot edini drugi scenarij označil − pot v bankrot.
Če bi Atene pod pritiskom sprejele rešitev, bo grški premier Aleksis Cipras najbrž dobil vsaj načelno obljubo, da so upnice pripravljene razpravljati o dolžniških olajšavah. Osnovna Ciprasova zahteva je bila odpis dolg dolgov. Upnice na drugi strani odgovarjajo, da je dolžniški pritisk na Grčijo razmeroma majhen, saj bo skoraj vse obveznosti morala začeti odplačevati šele v prihodnjem desetletju. Pričakovano je, da bi upniki lahko privolili v nadaljnje znižanje že tako nizkih obresti in podaljšanje rokov. Toda: najprej se mora grška vlada resno lotiti reform.
Po pisanju nedeljske izdaje FAZ je evropska komisija že v četrtek ponudila nove predloge. V skladu z njimi bi morale Atene na leto privarčevati ali zagotoviti več prihodkov v skupni višini 4,5 milijarde evrov ali 2,5 odstotka BDP. Levji delež tega bi zbrale z višjim DDV in strukturnimi reformami v pokojninskem sistemu. Ko bi bile reforme sprejete, bi upnice do sredi julija zagotovile pomoč v višini 3,7 milijarde evrov, podaljšale rešilni program septembra in zagotovile njegovo povečanje.
Kakšne bi bile posledice bankrota, je v avstrijskem Kurieru opisal guverner avstrijske centralne banke Ewald Nowotny. Če bodo Atene konec meseca končale v bankrotu, se bodo banke in preskrba z denarjem zlomile. Uvoz energije bodo morali zmanjšati. V Grčiji bi nastal politični in gospodarski kaos. »Ne bi preostalo drugega kot izhod iz evra in vrnitev drahme,« je prepričan Nowotny. Prišlo bi do visoke inflacije, energija bi se podražila. Nowotny pričakuje socialne nemire. V Grčijo bi po njegovi napovedi spet moral IMF, a pogoji za pomoč bi bili veliko hujši kot doslej.
V grški vladi so sicer konec tedna napovedovali, da nikakor ne bodo privolili v nadaljnje znižanje pokojnin in plač. Poleg tega želijo zagotoviti vrnitev pravic zaposlenim in celovito rešitev vprašanja dolgov.
