Cepivo proti brexitu le odkrili

»Britanija nikoli ne bo del superdržave Evrope,« je v zmagoslavnem tonu po končanem vrhu EU sporočil Cameron.

pet, 19.02.2016, 11:56; spremenjen: 23:44

V Bruslju se danes nadaljuje dvodnevni vrh Evropske unije, ki je posvečen predvsem iskanju rešitev za krizo s prebežniki in britanskim zahtevam glede reforme EU, ki naj bi zagotovile obstanek Velike Britanije v Uniji. Evropski voditelji pa naj bi se na srečanju posvetili tudi razmeram v Siriji, ki jo že skoraj pet let pretresa krvava državljanska vojna, in Libiji.

Dogajanje spremljamo v živo.

***

23:45: »Britanija nikoli ne bo del superdržave Evrope,« je v zmagoslavnem tonu po končanem vrhu EU sporočil Cameron. Dogovor po njegovem Britaniji zagotavlja, da ne bo del EU na področjih, ki ji ne ustrezajo. V pogajanjih je zagotovil, da območje z evrom ne bo moglo spodkopavati enotnega trga EU. Doseženi dogovor mu omogoča, da bo »s srcem in dušo delal kampanjo za obstanek Britanije v Uniji«. Datum referenduma bo sporočil predvidoma v soboto.

22:50: Skladno z dogovorom bodo delavcem iz drugih članic EU v sedemletnem obdobju lahko omejevali socialne pravice. Veliki Britaniji je tudi zagotovljeno, da bo v evropski pogodbi zapisano, da ne bo del federalističnega projekta vse bolj povezane EU. Višegrajskim državam je tudi uspelo omejiti želje britanskega premiera Davida Camerona po zniževanju otroških dodatkov za otroke priseljenih delavcev, ki ostanejo v njihovi domovini, denimo na Poljskem. Predvidoma naj bi zniževanja začeli uvajati šele leta 2020.

22:10: Dogovor o britanskem vprašanju dosežen, je sporočila litovska predsednica Dalia Grybauskaite. »Drame je konec,« je še zapisala na Twitterju. Dogovor je kmalu za tem potrdil tudi predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, ki je še dodal, da so ga podprli soglasno.

21:00: Voditelji, ki so se ves dan ločeno pogajali, so imeli med čakanjem tudi nekaj časa za odmor. Nemška kanclerko Angela Merkel se je, denimo, pozno zvečer med čakanjem na »britansko« večerjo iz palače Justus Lipsius odpravila na znamenit ocvrt krompirček pri legendarnemu Chez Antoine na bližnjem Place Jourdan.

Meni Maison Antoine, kjer je Merklova pred britansko večerjo jedla krompirček. Foto Peter Žerjavič/Delo

16.29: Voditelji 28 članic se bodo na vrhu spet zbrali na skupnem zasedanju šele ob večerji, predvidoma ob 20. uri. Dotlej bodo potekala dvostranska in druga usklajevanja.

Spet se uresničuje pravilo, da voditelji ne zmorejo sprejemati odločitev o katerem od bolj žgočih vprašanj v normalnih okoliščinah in ob normalnih urah. Po neuradnih informacijah so že v teku rezervacije hotelov za še eno noč.

Belgijski premier Charles Michel je ocenil, da je vrh edina priložnost za sporazum o prihodnjem položaju Britanije v EU in da druge ne bo več.

15.45: Zaradi zapletov v pogajanjih se še vedno ni začelo skupno srečanje vseh voditeljev 28 članic ob »obroku«. Najprej je bil predviden zajtrk ali brunch, nato so se odločili za kosilo. To je bilo že večkrat prestavljeno. Po zadnjih napovedih naj bi začeli ob 16. uri.

Žgoča tema je vprašanje otroških dodatkov za delavce iz drugih članic. Po osnovnem predlogu bi bili dodatki za otroke, ki so ostali v delavčevi domovini, prilagojeni tamkajšnjemu življenjskemu standardu. Rešitev ne bi veljala samo za Britanijo, ampak za celo EU. Takšni rešitve so tudi v interesu Avstrije ali Nemčije, v katerih dela veliko število ljudi iz bolj siromašnih članic, denimo Romunije. V Nemčiji znaša otroški dodatek za enega otroka 190 evrov.

Višegrajske članice se postavljajo po robu takšnim rešitvam. Po navedbah diplomatskih evrov se bodo pogajanja o dodatkih zavlekla proti večernim uram.

14.43: Atene od članic Unije zahtevajo zaveze, da bodo do 6. marca, ko je predvideno srečanje EU-Turčija, ohranile svoje meje odprte za prebežnike, sicer ne bodo pristale na dogovor o britanskih zahtevah za reformo EU, je za agencijo AFP potrdil vladni vir.

14.21: Premier Miro Cerar se pred kosilom voditeljev sestaja z grškim kolegom Aleksisom Ciprasom. Tema pogovora, ki poteka na Ciprasovo željo, je obravnava beguncev v Sloveniji in na Balkanu.

Cipras hoče po neuradnih informacijah vprašanje Britanije povezati z begunsko krizo in rožlja z vetom, če ne bo dobil zagotovila, da se severna grška meja (z Makedonijo) ne bo zaprla.

Premier Cerar na nočnem zasedanju ni zaznal takšnega neposrednega povezovanja obeh tem. To bi bilo po njegovih besedah neprimerno. Evropa ima schengenska pravila, morali bi jih izvajati. Od Grčije pričakuje več prizadevanj za zaviranje begunskega toka, ki se »dokaj neomejeno« steka v Makedonijo in nato naprej proti srednji Evropi. Cerar sicer opozarja, da nihče ni predlagal zaprtja grške meje z Makedonijo, marveč njen okrepljen nadzor. Tudi Atenam naj bi bila zagotovljena pomoč drugih članic. To so Atene po Cerarjevih besedah že nekajkrat zavrnile.

Prebežniki po prečkanju grško-makedonske meje. Foto: Robert Atanasovski/AFP Photo

12.42: Avstrijski kancler Werner Faymann je ob prihodu na drugi dan vrha EU povedal, da bi morala biti Avstrija, ki je danes uvedla dnevne kvote za sprejem prebežnikov, zgled drugim državam − vedno je pokazala veliko solidarnosti, tudi med jugoslovanskimi vojnami v devetdesetih letih. Lani je, denimo, sprejela 90.000 prosilcev za azil. Njen delež v sistemu kvot za razdelitev 160.000 beguncev po EU pa je nižji od 2000. Tudi zgornja meja, postavljena za letos, je s 37.500 osebami visoka. »Če bi druge članice − glede na število prebivalcev − ravnale enako, bi v EU lahko sprejeli več kot dva milijona beguncev,« je povedal Faymann.

Četudi je evropska komisija kritizirala avstrijske dnevne in letne kvote kot nezakonite, ima Dunaj med članicami več zaveznic. Predsednik evropskega sveta Donald Tusk je opozoril, da »evropska rešitev niso le rešitve sprejete v Bruslju, marveč tudi, celo na prvem mestu, odločitve v prestolnicah«.

11.56: Po nočnih pogajanjih o položaju Britanije in begunski krizi, ki so se zavlekla do jutranjih ur in niso pripeljala do preboja, se je na vrhu spet začelo vrteti diplomatsko kolesje. Diplomatski viri poročajo, da je bil ponoči sicer narejen napredek v pogajanjih z britanskih premierom Davidom Cameronom, a pogajanja potekajo težje, kot je bilo pričakovano.

Predsednik evropskega sveta Donald Tusk in predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker sta začela niz dvostranskih pogovorov z voditelji članic. Ko bosta imela dober občutek, bosta šla z rešitvami pred vse voditelje, ki se bodo zbrali na kosilu. To bo imelo naravo neuradnega zasedanja. Dosežen dogovor, ki bo pravno zavezujoč, naj bi nato blagoslovili na uradnem zasedanju. Po pričakovanjih bo kupčija sklenjena najhitreje pozno popoldne.

Novih tem, ki bi bile kočljive, ni. Francoski predsednik François Hollande je ob prihodu na drugi dan vrha zahteval, da bi morala po celi EU veljati enotna finančna regulacija, »da bi se lahko bojevali s špekulacijami in krizami«. Pariz že ves čas zahteva, da finančna industrija iz londonskega Cityja ne bi smela imeti privilegiranega položaja.

Tudi vprašanje omejevanja socialnih pravic delavcev iz drugih članic EU je še odprto. Po navedbah diplomatskih virov bo rešitev de iure sicer veljala za vso Unijo, a v praksi bi bila uporabljena le na Otoku. Glede prilagajanja otroških dodatkov za otroke, ki so ostali v delavčevi domovini, tamkajšnjemu življenjskemu standardu, naj bi bila sprejeta rešitev, ki bo veljala po celotni EU.

Prijavi sovražni govor