Tiskane izdaje
Bruselj - Članice EU so danes v Bruslju potrdile še šestmesečno podaljšanje nadzora na nekaterih mejah v schengenskem prostoru, tudi na avstrijsko-slovenski meji. Slovenija je ukrepu odločno nasprotovala, saj je po njenem prepričanju neutemeljen. Odločitev bo dokončno sprejeta v četrtek v okviru zasedanja ministrov EU za trgovino, so pojasnili viri pri EU.
Poleg Slovenije so podaljšanju nadzora po navedbah virov nasprotovale še Madžarska, Slovaška, Grčija in Hrvaška. Poljska, Ciper in Bolgarija pa so vzdržane. Slovenija, Grčija in Madžarska naj bi svoje nasprotovanje pojasnile tudi v ločenih enostranskih izjavah.
Šestmesečno podaljšanje so danes podprli na zasedanju veleposlanikov članic pri EU, v četrtek pa naj bi ga brez razprave dokončno potrdili v okviru zasedanja ministrov EU, pristojnih za trgovino.
Evropska komisija je šestmesečno podaljšanje nadzora na nekaterih mejah v schengenskem prostoru, tudi na avstrijsko-slovenski meji, predlagala pred tednom dni. Ob tem je poudarila, da je to zadnje podaljšanje na uporabljeni pravni podlagi.
V tem obdobju naj bi Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska in Norveška, ki začasni nadzor še izvajajo, ta ukrep postopno odpravile in nadomestile s sorazmernimi policijskimi kontrolami.
Nadzor v tem šestmesečnem obdobju mora biti po navedbah komisije ciljno usmerjen in omejen, uporabljen le kot izhod v skrajni sili.
Gre za uvedbo nadzora v primeru resnih pomanjkljivosti na zunanji meji, ki ogrožajo delovanje celotnega schengna. Nadzor se lahko najprej uvede za do šest mesecev. To obdobje se lahko podaljša največ trikrat za nadaljnje obdobje do šest mesecev.
V skladu s to možnostjo je komisija lani maja najprej priporočila šestmesečni nadzor, ki je bil nato novembra podaljšan za tri mesece, februarja še za tri, zdaj bo pa še za šest mesecev, kar je torej že tretje podaljšanje. Vendar pa je mogoče nadzor v schengnu uvesti tudi na drugačni pravni podlagi, tako da nadaljnjega izvajanja tega ukrepa ni mogoče izključiti.
