Članice se požvižgajo na napotke

Bruselj – Ko morejo članice EU izpolniti priporočila evropske komisije, sprejeta v okviru večjega nadzora nad njihovimi javnimi financami in gospodarskimi politikami, številne med njimi očitno najraje kar zamahnejo z roko in delo nadaljujejo po starem.

Kot je lani jeseni pokazala analiza evropskega parlamenta, so članice EU v celoti ali v velikem delu izpolnile le devet odstotkov priporočil. Pri skoraj polovici, 46 odstotkih, napredka (skoraj) ni bilo. Tudi v zadnjem letu dni so gibanja podobna: članice bruseljskih letnih priporočil ne obravnavajo resno. Do februarja so jih od skupaj 157 bolj ali manj izpolnila le dvanajst ali manj kot osem odstotkov. Sam namen sistema objavljanja priporočil, ki je začel veljati po izbruhu dolžniške krize, je namenjen preprečevanju nastajanja hujših gospodarskih težav v članicah.

To, da se članice večinoma »požvižgajo« na priporočila pred današnjo objavo njihovega novega svežnja, vsekakor ne more navduševati njihovih avtorjev v evropski komisiji. Priporočila na koncu postopka sicer uradno potrdijo še članice, toda postopek je v zadnjem času postal formalnost in v skladu z logiko »vrana vrani ne izkljuje oči« druga drugi ne očitajo neizpolnjevanja priporočil. Slovenija si je lani prizadevala, da bi ublažila priporočila z roki glede privatizacije bank. Na koncu rokov ni upoštevala in tudi resnih očitkov ni bilo.

Članice v večjih težavah marljivejše

Kljub takšnemu razvoju, ki je v nasprotju s prvotnimi cilji uvedbe priporočil, podpredsednik evropske komisije za evro Valdis Dombrovskis še ni izgubil upanja v njihovo smiselnost. Po zasedanju finančnih ministrov EU se je tolažil, da so članice v več kot polovici priporočil, 55 odstotkih, naredile vsaj nekaj napredka v njihovem izvajanju. Napredek da je najmanj v izvajanju politik za večjo konkurenčnost in obdavčitvi. Članice v večjih težavah veljajo za marljivejše pri izvajanju priporočil. »To je najbrž odgovor na pritisk finančnih trgov,« je ocenil Latvijec.

Lani je Slovenija, nekaj mesecev po rešitvi bančne krize z milijardnimi kapitalskimi injekcijami, dobila nenavadno obsežna in konkretna priporočila. Bruselj je Sloveniji priporočil, naj privatizacijo NKBM konča do konca lanskega leta. Enak rok so določili za sprejetje socialnega sporazuma, ki bi zagotovil takšno gibanje plač (vključno z minimalno plačo), s katerim bi lahko spodbujali konkurenčnost, ustvarjali delovna mesta, povečali domače povpraševanje. Pričakovali so tudi ukrepe za zagotavljanje stabilnosti pokojninskega sistema.

Slovenija na drugem mestu

Minister za finance Dušan Mramor je bil pred objavo novih priporočil Sloveniji kar optimističen. Ker so februarja v Bruslju ugotovili, da slovenska makroekonomska neravnotežja po sprejetih reformah in drugih ukrepih niso več čezmerna, pričakuje manj priporočil. Še več, pri izvajanju lanskih priporočil, da je bila Slovenija na drugem mestu v EU, le za Veliko Britanijo. Kot uspeh je navedel uresničevanje priporočil o urejanju financ, na trgu dela, v bankah, glede privatizacije in prestrukturiranja podjetij. Manj ga je pri zagotavljanju boljšega okolja za podjetja in v javni upravi.

Zaradi narejenega napredka in izstopa iz skupine držav s čezmernimi neravnotežji so se po ministrovih besedah obrestne mere za slovenske obveznice znižale bolj kot drugim državam. Po Mramorjevih pričakovanjih bo Slovenija danes dobila priporočila za reforme zdravstvenega sistema, visokega šolstva, nadaljevanje prestrukturiranja podjetij, podporo naložbam, boljše poslovno okolje v povezavi z delovanjem sodstva, urejanje finančnega sistema. Glede privatizacije pričakuje oceno, da Slovenija uresničuje napovedani program prodaje petnajstih podjetij v državni lasti.