Črne luknje do davčnih oaz

Bruselj se vidi kot zastavonoša bitke za pošteno obdavčitev.

Objavljeno
06. november 2017 20.59
EUROZONE-EUROGROUP/
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj
Bruselj – »To je nevzdržno!« je bentil evropski komisar za obdavčitev Pierre Moscovici, ko je pred začetkom zasedanja finančnih ministrov skupine z evrom komentiral afero Rajski dokumenti.

Kadar izbruhnejo takšni škandali, v evropski komisiji opozarjajo, da so v zadnjih treh letih naredili veliko in da je Evropska unija na svetovni ravni pravzaprav zastavonoša bitke proti pranju denarja, izogibanju davkom in njihovi utaji. Že na začetku mandata evropske komisije pod vodstvom Jean-Clauda Junckerja jeseni 2014 je izbruhnil škandal, ki je razkril, da imajo multinacionalke v »njegovem« Luksemburgu velike davčne privilegije. Ena od posledic je sprejetje novega sistema, po katerem se morajo članice EU medsebojno obveščati o posebnih davčnih kupčijah z velikimi podjetji.

Za dostop do vseh prispevkov kliknite na spodnjo ilustracijo:  


Luksemburg kot vzorni učenec

Veliko vojvodstvo Luksemburg se po novem na evropskem odru predstavlja kot vzoren učenec, ki je zbrisal zadnje sledi delovanja v slogu davčne oaze. »EU je (na globalni ravni) vzorna in Luksemburg povsem pozitivno sodeluje,« se je v Bruslju hvalil luksemburški finančni minister Pierre Gramegna. Da njegova država pri vsakem poskusu zaostrovanja davčnih predpisov na ravni Unije pritiska na zavoro, je raje zamolčal. Luksemburžan se omenja kot eden od resnih kandidatov za naslednika Nizozemca Jeroena Dijsselbloema na položaju vodje skupine z evrom.



Razvodeneli predlogi o javni objavi podatkov

Čeprav se Unija rada hvali, kaj vse je naredila v bitki za bolj pošteno obdavčitev, se v notranjih postopkih stvari pogosto zapletejo, ko pridejo na koncu na mize konkretni predlogi. Predlogi o javni objavi podatkov multinacionalk o dobičkih in plačnih davkih v posameznih članicah so v različnih postopkih razvodeneli. Tudi pri črnem seznamu davčnih oaz se stvari premikajo počasi. Predvideno je, da bi bil na delovni ravni njihov seznam pripravljen do konca decembra. Članice se ne morejo strinjati niti, kakšna naj bi bila nedvoumna merila za uvrstitev na seznam.



Kdo bo končal na črnem seznamu oaz

Tako sploh ni nujno, da bo država z ničelno obdavčitvijo končala na seznamu oaz. Doslej je že tako vsaka članica po svojih merilih uvrščala na svoj seznam. Prihodnja logika naj ne bi bila kaznovanje, ampak »prisila« k izpolnjevanju minimalnih standardov. »Moja filozofija je vedno bila: ko se ena davčna oaza zapre, se druga odpre. To se dogaja,« je opozarjal avstrijski finančni minister Hans Jörg Schelling. Kdor ne bi spoštoval ukrepov EU in OECD, bi se moral po njegovem mnenju avtomatično znajti na črni listi. To da bi bila najboljša pot, da bi zaprli luknje, skozi katere denar ponikne.



Bridka resnica je, da Unija ne more veliko narediti sama, saj je bitka proti davčnim oazam odvisna od konstruktivnosti drugih velikih igralcev.

***

Dobrodošli med Rajskimi dokumenti

Dokumenti, ki so pricurljali v javnost, dajejo izjemen vpogled v temačni svet davčnih utaj. Nemška časopisna hiša Süddeutsche Zeitung je prejela 1,4 TB podatkov, ki jih je delila z ICIJ, pri preiskovanju pa je sodelovala tudi medijska hiša Delo. 13,4 milijona dokumentov obsega 19 davčnih jurisdikcij z vsega sveta in podatke o dveh podjetjih, ki omogočata poslovanje v davčnih oazah, Appleby in Asiaciti Trust.

Družba Appleby, ustanovljena leta 1897, je del že dobro znanega začaranega kroga davčnih oaz. Povezuje vodilne odvetniške družbe, ki poslujejo v davčnih oazah.

V nasprotju z družbo Mossack Fonseca - rdečo nitjo, ki je povezovala panamske dokumente - je Appleby podjetje, ki sodeluje predvsem s superbogatimi in največjimi multinacionalkami. Podjetje zlasti načrtuje in gradi kompleksne korporacijske mreže, da bi izkoristila vrzeli v mednarodnih zakonih in omogočila izogibanje plačevanju davkov.

Appleby najprej ustvari več slamnatih podjetij in jih registrira kot pravne subjekte, čeprav dejansko niso dejavni.
Potem pa globoko pod površjem ustanovi sklad in druge zapletene strukture, značilne za davčne oaze, da bi popolnoma nekaznovano skrili ali premaknili pravo premoženje in ustvarili dobiček.

Tako milijarderji in multinacionalke, zahvaljujoč zgolj pravnim luknjam in usmerjanju odvetnikov družbe Appleby, zmanjšujejo svoja davčna bremena.

Po tem vijugastem popotovanju v globinah mednarodnega davčnega sistema se naposled denar nedotaknjen vrne v žepe najpremožnejših.

Vsi izsledki raziskave so na voljo na tej povezavi.

Preberite še:

* Podjetja v lasti Kremlja povezana z naložbami v Twitter in Facebook

* Za pomembneže zakoni ne veljajo

* Premier Justin Trudeau govori eno, dela drugo

* Appleby, pisarna, podobna pošasti

* Ross ima koristi od povezav s Putinovim ožjim krogom

Vsi izsledki raziskave so na voljo na tej povezavi.