Čuvanje kosovskih ovac so zaupali lačnemu volku

Politični neredi in nasilje v ­Prištini, ki so zaznamovali tudi izvolitev predsednika države,­ so vzpostavili ozračje strahu in nezaupanja med Albanci in Srbi na Kosovu. Nestabilnost bi morala skrbeti tudi Bruselj, ker lahko povzroči nov eksodus­ Kosovcev. ZDA in EU imajo še dovolj časa, da preprečijo ­popolno anarhijo na Kosovu.

Dialog Prištine z Beogradom je le eden izmed razlogov, da je Hashim Thaçi v očeh Washingtona in Bruslja postal dejavnik stabilnosti. Njemu v prid je tudi eskalacija nasilja, ker se lahko še naprej predstavlja velikim igralcem kot voditelj, ki obvladuje napete razmere. V EU in ZDA očitno še vedno menijo, da si Kosovo ne zasluži posebne obravnave, nobenega zagotovila pa ni, da zunanjepolitični projekt EU in ZDA ne bo utonil v kaosu. Kosovska opozicija očitno ne namerava popustiti, Washington in Bruselj pa nočeta ustreči njihovi zahtevi po razpisu izrednih volitev, ker jih poskuša opozicija izsiliti z nasiljem.

Čeprav na kosovskem političnem parketu nihče ni imel takšnega vpliva na dogodke kot od leta 1999 do danes bivši poveljnik Osvobodilne vojske Kosova (OVK), pogajalec kosovske strani z Beogradom in Brusljem ter mednarodno skupnostjo, premier in vodja diplomacije, je Thaçijeva izvolitev za predsednika države izzvala nasprotujoče si odzive. Če mu ne bo uspelo preseči delitev v kosovski družbi, je kaos neizbežen. To je pokazala tudi njegova izvolitev na najvišjo funkcijo v državi, ki so jo zaznamovali ostrostrelci, posebne policijske enote, oklepna vozila, vodni topovi, solzivec, kamenje in molotovke.

Negativna bilanca »očeta države«

Kosovska opozicija vidi v njem simbol koruptivnega klanskega ­gospodarstva in prepletanja politike in organiziranega kriminala. Po njihovem je izvolitev »očeta države« za predsednika države enako nespametna poteza, kot če bi nenasitnemu volku zaupali čuvanje ovac, medtem ko njegovi privrženci poveličujejo bogate Thaçijeve mednarodne izkušnje in stare zasluge. Ne glede na to, da je bilanca dosedanje Thaçijeve politike nerešen srbsko-kosovski spor, nasilje na ulicah in v hramu demokracije, nepreiskani vojni zločini, razbohotena korupcija, čedalje večja revščina in množično izseljevanje prebivalstva. Njegovo izvolitev so omogočili tudi kosovski Srbi, ki so glasovali zanj v upanju, da se bodo s tem izognili še večji politični krizi.

Srbska manjšina je skeptična do Thaçija zaradi zločinov OVK na koncu kosovske vojne, glede na to, da je poročevalec Sveta Evrope Dick Marty po preiskavi nezakonitega trgovanja z organi v poročilu omenil vrsto imen, tudi ime tedanjega premiera. Thaçija je opisal kot šefa mafijske združbe, ki je ugrabljala in ubijala srbske civiliste, Rome in albanske sodelavce z okupatorjem. Marty je pojasnil: »Zavedal sem se, da bo to povzročilo pravi vihar. Za to potezo sem se odločil, ker so se vsa imena, ki jih omenjam, leta in leta pojavljala v policijskih poročilih, diplomatskih brzojavkah, kriminoloških študijah in poročilih tujih obveščevalnih služb, od ameriške FBI do britanske MI6, italijanskega Sismija, nemške BND do grške EYP. Na Zahodu so ves čas dobro vedeli, kaj se dogaja na Kosovu, vendar ni nihče ukrepal. Vsi bi o tem najraje še naprej molčali ...«

V tujih medijih predstavljajo Thaçija kot mafijskega botra in enega izmed voditeljev prištinskih študentov v devetdesetih, ki se niso strinjali s pasivnim odporom proti nekdanjemu jugoslovanskemu režimu, ki ga je zagovarjal Ibrahim Rugova. Po njihovih navedbah bivši prijatelji opisujejo Thaçija kot sramežljivega, nezaupljivega in konspirativnega kmečkega sina iz Skenderaja v dolini Drenice, ki se je vseskozi­ upirala srbski oblasti. Thaçija še opisujejo kot taktika kmečke pronicljivosti z brutalno voljo po moči, ki da je odstranil konkurente v OVK, v odporniško gibanje pa naj bi ga podtaknila francoska ­obveščevalna služba.

Delitev najvišjih funkcij na tržnici

Kljub temu ni nikoli postal ljudski tribun, preteklost pa ga je dohitela šele deset let po vojni, ko se je po­vzpel na oblast. Posebno sodišče za vojne zločine s sedežem v Haagu naj bi še letos vložilo obtožnice proti bivšim poveljnikom OVK, ki danes v oblekah in kravatah ropajo državo. Morebitna obtožnica proti Thaçiju, tudi če ne bi bil predsednik države, bi povzročila resno krizo, ki bi ji težko stregle tudi veliko bolj resne države, kot je Kosovo. Thaçi je doslej odločno zanikal vse obtožbe, Marty pa v poročilu ni postregel z dovolj oprijemljivimi dokazi. V vsakem primeru bodo na Kosovu težko presegli politično krizo, ki se le še poglablja.

Po Thaçijevem mnenju bo posebno sodišče prednost za Kosovo in močan argument v prid konsolidaciji države v mednarodni skupnosti. Po mnenju poznavalcev s Thaçijevo izvolitvijo ni več ovir za začetek delovanja posebnega sodišča, ki bo neodvisno od Prištine, vendar hkrati opozarjajo, da Kosovo nima zgolj vojne hipoteke, temveč državo bremenijo tudi številni politični umori po vojni, ki imajo kosovsko družbo za talca.

Nove volitve bi še enkrat premešale karte, ne bi pa avtomatično zagotovile preboja. Vladajoča koalicija Demokratske stranke Kosova (PDK) in Demokratske zveze Kosova (LDK) tako kot največji opozicijski stranki Samo­opredelitev in Zveza za prihodnost Kosova doslej niso ponudile rešitev za ključne probleme. Poleg tega aktualna koalicijska vlada PDK in LDK ni nastala na podlagi kompromisa po usklajevanju strankarskih programov, temveč si je ob izdatni asistenci zunanjih dejavnikov kot na tržnici razdelila najvišje funkcije in se dogovorila, kdo bo premier in kdo predsednik države. Če držijo kritike opozicije, da Thaçi prej spodbuja kot rešuje konflikte, bo težko vzpostavil politični dialog in združil razdeljeno kosovsko politično elito in družbo.