Tiskane izdaje
London − Dobrih devet let po tem, ko je Aleksander Litvinenko, nekdanji ruski obveščevalni agent, pozneje pa sodelavec britanske MI6, v baru prestižnega hotela Millennium na trgu Grosvenor Square spil skodelico s polonijem 210 zastrupljenega čaja, je sodnik britanske preiskovalne komisije razkril izsledke preiskave o njegovi smrti. Sodnik Robert Owen je zaključil, da je ruski predsednik Vladimir Putin »verjetno odobril« Litvinenkov umor.
Sodnik v poročilu ugotavlja, da je bil odnos med Putinom in Litvinenkom sovražen ter da so imeli člani Putinove administracije več motivov za njegov umor. Možnost, da je šlo za samomor, je izključil.
V poročilu še piše, da sta bila Andrej Lugovoj in Dmitrij Kovtun neposredno vpletena v umor Litvinenka, hkrati pa je sodnik prepričan, da sta delovala po naročilu – najverjetneje ruske obveščevalne službe FSB. Owen je v poročilu namreč izključil možnost, da sta se Kovtun in Lugovoj za umor odločila iz osebnega maščevanja. Prav tako bi sama težko prišla do polonija 210, s katerim sta zastrupila Litvinenka.
»Ob upoštevanju vseh dokazov in analiz, ki sem jih imel na voljo, ugotavljam, da sta operacijo FSB o umoru gospoda Litvinenka verjetno odobrila gospod [Nikolaj] Patrušev [vodja obveščevalnih služb leta 2006], pa tudi predsednik Putin,« je Owen zapisal v poročilu. Ta je v celoti dostopen TUKAJ.
Owen je v zadnjih šestih mesecih slišal pričevanja 62 prič, pregledal je obveščevalne dokaze o Litvinenku, natančno pa tudi pozna njegove povezave z britanskimi obveščevalnimi službami. Ključno vprašanje je bilo, ali dokazi o njegovi smrti vodijo v sam vrh ruskih oblasti − vse do urada predsednika Vladimirja Putina.
Marina Litvinenko pozvala k sankcijam proti posameznikom - tudi Putinu
Britanska vlada je zdaj pred odločitvijo, kako se odzvati, a po navedbah britanskih medijev ni pričakovati zaostritve odnosov z Rusijo.
Britanski Guardian poroča, da je Litvinenkova soproga Marina (leta 2010 se je z njo pogovarjal naš novinar Branko Soban) kopijo poročila prejela že včeraj, danes pa je po pričakovanjih pozvala k uvedbi ekonomskih sankcij in prepovedi potovanja proti posameznikom, omenjenim v poročilu. Torej tudi proti Putinu. »Včeraj sem prejela pismo notranjega ministra, ki je obljubljal odziv.« To po njenem mnenju kaže, da premier ne bo ukrepal.
Ob tem je še izrazila zadovoljstvo, da je angleško sodišče potrdilo besede, ki jih je Litvinenko izrekel na smrtni postelji.
Po pričakovanjih so poziv k zaostritvi sankcij že podprli liberalni demokrati.
Nacionalni interes
Britanska vlada je Rusijo danes sicer obtožila »blatantega« kršenja mednarodnega prava, a ostrih besed ni uspela podkrepila s konkretnimi dejanji. Iz kabineta ministrskega predsednika so sporočili, da poročilo »na žalost potrjuje tisto, kar so zaporedne vlade že dolgo časa verjele« in spomnili, da je Združeno kraljestvo proti Rusiji in posameznikom, vpletenim v primer, že leta 2007 sprejelo vrsto ukrepov. Toda predstavniki vlade so hkrati potrdili, da morajo pri svojem tokratnem odzivu upoštevati tudi nacionalni interes, predvsem ko gre za sodelovanje z Moskvo v boju proti Islamski državi. Enako dilemo je med svojim nastopom v parlamentu predstavila notranja ministrica Theresa May.
Ukrepi britanske vlade bodo, kot kaže, sorazmerno mili v primerjavi z resnostjo dejanja, ki je očitano Rusiji. Theresa May je pred poslanci napovedala, da bo od Rusije še naprej zahtevala izročitev obeh glavnih osumljencev, proti katerima sta vloženi mednarodni tiralici, britansko finančno ministrstvo pa bo zamrznilo vsa njuna finančna sredstva. Spomnila je, da je Britanija že sprejela sankcije proti Patruševu, a hkrati priznala, da bi bilo sprejetje ukrepov proti Putinu, kot aktualnemu predsedniku države, povsem drugačna zadeva. Združeno kraljestvo mora po besedah ministrice sodelovati z Rusijo na nekaterih področjih, toda to počne »pazljivo«.
Crispin Blunt, predsednik odbora za zunanje zadeve v spodnjem domu britanskega parlamenta, je bil bolj neposreden: »Vlada že od leta 2007 ve, da je šlo za umor, ki je bil naročen s strani [ruske] države. Na žalost nimamo druge možnosti, kot da sodelujemo z Rusi pri zadevah, kjer imamo skupne interese.« Eden takšnih je končanje vojne v Siriji.
Kremlja poročilo ne zanima, za Lugovoja obtožbe absurdne
Ruske oblasti so še pred objavo poročila preiskavo označile za »spolitizirano« in zatrdile, da se z njo v resnici sploh ne obremenjujejo. »To niso teme, ki nas zanimajo,« je sinoči dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
Danes so svoje stališče ponovili. »Obžalujemo, a je bil v celoti kazenski primer spolitiziran in da je omračil splošno vzdušje naših bilateralnih odnosov,« je povedala tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Maria Zaharova. Poročilo, ki je po njenih besedah daleč od objektivnega, sicer nameravajo natančno proučiti.
Na poročilo se je danes odzval tudi Andrej Lugovoj, ki je obtožbe označil za »absurdne«. Po njegovih besedah gre za patetični poskus Londona, da okostnjake v omari izrabi za svoje politične ambicije.
Litvinenko sam je bil sicer prepričan, da je naročilo za umor prišlo iz Moskve, kar je povedal na smrtni postelji, a je Kremelj vsakršno vpletenost odločno zanikal. Hkrati Rusija ni pokazala nikakršnega resnega namena sodelovati v preiskavi umora svojega nekdanjega agenta, ki je po prihodu v Veliko Britanijo leta 2000 postal oster kritik ruskega političnega establišmenta.
Kot smo poročali pred letom dni, je Putin zavrnil prošnjo po izročitvi Andreja Lugovoja in Dmitrija Kovtuna, nekdanjih ruskih agentov, ki ju je britansko tožilstvo obtožilo umora Litvinenka, češ da mu to preprečuje ruska ustava. Lugovoj in Kovtun sta se z Litvinenkom sestala le nekaj ur prej, preden je bil sprejet v bolnišnico zaradi znakov radioaktivne zastrupitve. Oba zanikata kakršno koli vpletenost v njegov umor.
